Njihova delovna mesta so po novem opredeljena kot delovna mesta dispečerjev v centrih za obveščanje, hkrati se tudi njim s plačno reformo izboljšujejo plače. A opozarjajo, da še vedno niso obravnavani enako kot dispečerji v zdravstvu in gasilstvu.
Zaposleni v centrih za obveščanje stavkajo od 19. februarja. Sprejemanje klicev v sili ves čas poteka nemoteno, ne sporočajo pa javnosti podatkov o intervencijah: informativni bilteni Centra za obveščanje RS ostajajo prazni, kot tudi grafični prikaz dogodkov na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje (aplikacija Spin).
Na resornem ministrstvu za obrambo ocenjujejo, da pogajanja potekajo konstruktivno in da so v posameznih točkah že zbližali stališča. Na novo so sistemizirali delovna mesta dispečerjev v centrih za obveščanje, ki so s prehodom v prenovljen plačni sistem javnega sektorja, torej s 1. januarjem letos, nadomestila dosedanja delovna mesta operaterjev.
Izboljšanje plač, a te še naprej nižje kot pri dispečerjih v zdravstvu in gasilstvu
A ko gre za plače, opozarjajo v Sindikatu ministrstva za obrambo, ki zastopa tudi dispečerje v centrih za obveščanje, vlada teh še vedno ne priznava za enakovredne dispečerjem nujne medicinske pomoči in gasilcev.
Tudi v prenovljenem plačnem sistemu je namreč izhodiščni plačni razred za slednje določen tri plačne razrede višje kot za dispečerje v centrih za obveščanje z isto, srednješolsko stopnjo izobrazbe; prvi so namreč uvrščeni v 13. izhodiščni plačni razred, medtem ko je dispečer V v centru za obveščanje v desetem, je opozoril predsednik sindikata Marjan Lah.
Spekter nalog zelo širok
Naloge, ki jih v dispečerski službi zdravstva opravlja dispečer s peto stopnjo izobrazbe, so zelo podobne tistim, ki jih v centru za obveščanje opravlja dispečer V, je navedel vodja stavkovnega odbora dispečerjev 13 regijskih centrov za obveščanje in Centra za obveščanje RS Tilen Cestnik.
Ob tem je dodal, da je spekter nalog v centrih za obveščanje mnogo širši kot pri katerem koli drugem dispečerju v zdravstvu ali gasilstvu. Ljudje se nanje obračajo v zelo različnih situacijah, ko potrebujejo pomoč, pri čemer lahko gre za nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, policije, gorskih ali jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih in intervencijskih služb. V lanskem letu so skupno sprejeli 596.783 klicev.
Čeprav za manj, kot so si želeli, se bodo postopno dvignile tudi plače dispečerjem v centrih za obveščanje. Teh je po podatkih ministrstva 132 (brez vodij centrov, ki delo opravljajo na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec). Velika večina jih je na delovnem mestu dispečer V, pravi Cestnik.
Na stari plačni lestvici, ki je veljala do konca prejšnjega leta, je bil dispečer V (še kot operater V) v izhodišču v 24. plačnem razredu z osnovno plačo 1172,38 evra bruto, torej pod minimalno plačo, ki je v lanskem letu znašala 1253,9 evra. Po vseh napredovanjih pa je s 34. plačnim razredom lahko dosegel osnovno plačo v višini 1735,39 evra bruto.
Uvrstitev v 10. plačni razred na novi plačni lestvici pomeni osnovno plačo v višini 1636,06 evra bruto, v 20. plačnem razredu, ki ga lahko doseže z napredovanji, pa 2198,72 evra bruto. Izhodiščna osnovna bruto plača na tem delovnem mestu se bo torej postopno, kot velja za vse v javnem sektorju, povišala za 463,6 evra.
Rešitev dela stavkovnih zahtev pričakujejo s kolektivno pogodbo
Poleg zahtev po sistemizaciji delovnih mest dispečerjev in ustreznem ovrednotenju njihovega dela so zaposleni na številki 112 ob najavi stavke postavili še devet zahtev, skupno torej 11, od katerih je delno uresničena še ena, in sicer zahteva po vnovični vzpostavitvi možnosti ponovnega poslušanja pogovora s klicateljem v vseh centrih za obveščanje, kar nekaj časa ni bilo mogoče.
Kot pomemben korak pa v Sindikatu ministrstva za obrambo ocenjujejo začetek pogajanj o kolektivni pogodbi za področje obrambe, zaščite in reševanja. Obetajo si, da bodo z normativnim delom kolektivne pogodbe uredili ne le nekatera vprašanja v zvezi s pravicami in pogoji dela, ki so del stavkovnih zahtev dispečerjev, ampak tudi širše za vse zaposlene na področju obrambe, zaščite in reševanja. Za svojo kolektivno pogodbo, ki je še nimajo, si namreč prizadevajo več kot 30 let, pravi Lah.
Poleg njihovega sindikata v pogajanjih o kolektivni pogodbi, ki so jih začeli decembra lani in jih na vladni strani vodi državni sekretar Marko Lovše, sodelujejo še predstavniki treh reprezentativnih sindikatov. A medtem ko na vladni strani vztrajajo zgolj pri normativnem delu kolektivne pogodbe, si sindikalna želi tudi tarifnega, da se torej s kolektivno pogodbo uvrsti delovna mesta v plačne razrede, kot je to vlada tik pred zaključkom pogajanj s sklenitvijo kolektivne pogodbe omogočila za področje notranjega ministrstva in policije.
Pričakujejo ureditev specifik njihovega dela
V centrih za obveščanje pa med drugim pričakujejo, da se bo uredilo tudi nekatere specifike njihovega dela, kot je vprašanje vštevanja prazničnih dni v kvoto delovnega časa. Cestnik pojasnjuje, da delajo v 12-urnih izmenah, in sicer praviloma 12 ur čez dan, nato naslednji dan 12 ur preko noči, potem pa so dva dni prosti. Mesečno opravijo 14 ali 15 izmen.
Delo v centrih za obveščanje poteka neprekinjeno, tudi ob praznikih in tudi ti se vštevajo v kvoto njihovega delovnega časa, s tem pa je njihova delovna obveznost večja kot za ostale zaposlene z osemurnim delovnikom. V januarju, ko sta bila med tednom dva praznika, 1. in 2. januar, je tako po njegovih navedbah njihova delovna obveznost za 16 ur večja kot za ostale, lansko leto so morali oddelati 96 ur več. Zato pričakujejo, da se bo v tem delu poiskala ustrezna rešitev v kolektivni pogodbi.
Prav tako je njihova zahteva enotna ureditev oz. zagotovitev odmora za malico za vse zaposlene. 45-minutnega odmora za malico, ki pripada zaposlenemu v okviru 12-urne izmene, namreč nekateri ne morejo izkoristiti, saj je v nekaterih centrih, predvsem v Centru za obveščanje RS, v izmeni zgolj en sam, pojasnjuje Cestnik, ki opravlja naloge vodje ljubljanskega centra za obveščanje po pooblastilu.
Sicer pa so med njihovimi zahtevami tudi 24-urno nezgodno zavarovanje za vse zaposlene v centrih za obveščanje, službene uniforme, intenzivnejše pomlajevanje kadrovske strukture zaposlenih, sistem štipendiranja in karierni razvoj zaposlenih. Po Lahovih navedbah je povprečna starost zaposlenih 54 let.
Pogajanja, tako za sklenitev stavkovnega sporazuma, kot o kolektivni pogodbi, bodo po napovedih ministrstva nadaljevali konec januarja.
a veste kolk ljudi v sloveniji stavka že desetletja. koliko volilcev je , ki ne voli.
Dobro to počnejo. Stavkajo, delajo in obratno. Vsa čast jim, da še vstrajajo..