V Sloveniji zvonijo novi alarmi, ki jih ne bi smeli preslišati. Sveže nacionalno poročilo o kakovosti vzgoje in izobraževanja namreč kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev najslabši doslej.
Slabša pismenost
Največji upad je pri bralni pismenosti. Strokovnjaki ob tem opozarjajo tudi na slabšo zbranost, preobremenjenost sistema, vpliv digitalizacije ter na dejstvo, da otroci vse težje poglobljeno berejo, pišejo in razmišljajo.
Med bolj zaskrbljujočimi ugotovitvami nacionalnega poročila o kakovosti vzgoje in izobraževanja so tudi slabšanje digitalnih kompetenc, podpovprečni dosežki pri računalniškem mišljenju, nižja zaznana podpora učiteljev, težave z učiteljskim kadrom ter velike razlike med posameznimi skupinami otrok. Poročilo ob tem posebej izpostavlja tudi vprašanje demokratične pismenosti, saj se je leta 2022 le 69 odstotkov osmošolcev strinjalo, da je demokracija najboljša oblika politične ureditve. Prav tako ni zanemarljivo, da je le 16 odstotkov osmošolcev prepoznalo vsaj enega od štirih ključnih znakov, da so informacije na spletni strani lahko nezanesljive. Poročilo prav tako povzema ugotovitev, da ustvarjalno mišljenje mladih v Sloveniji sodi med najnižje v Evropski uniji.
Enako sliko kažejo tudi rezultati PISE iz leta 2022 in prvi (še neuradni) rezultati NPZ 2026.
Devetošolci s slabšimi rezultati na NPZ
Učenci 9. razreda so se včeraj seznanili z rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Ti ne vplivajo na ocene, lahko pa se upoštevajo ob omejitvi vpisa na izbrani šoli.
Letos je NPZ opravljalo nekoliko več učencev, in sicer 64.415. Lani je NPZ na vseh osnovnih šolah opravljalo 60.064 tretješolcev, šestošolcev in devetošolcev. Letos zaključuje osnovno šolo 21.562 devetošolcev, kar je 424 učencev manj kot lani.
Po podatkih Državnega izpitnega centra (Ric) je NPZ za 3. razred potekal na 759 matičnih in podružničnih osnovnih šolah, opravljalo pa ga je 21.050 učencev. Za 6. razred je potekal na 498 osnovnih šolah, opravljalo ga je 21.940 učencev, za 9. razred pa na 505 osnovnih šolah, opravljalo pa ga je 21.425 učencev.
Učenci in starši bodo lahko v šoli uveljavljali možnost ponovnega vrednotenja posameznih nalog, če bodo menili, da določene naloge niso bile ovrednotene v skladu z navodili za vrednotenje. Vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja bodo na šolah potekali tri dni; prvi dan vpogleda je dan dostopa do ovrednotenih preizkusov. Učencem in staršem je sicer omogočen dostop do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja ter izpisov dosežkov preko spletnega portala Ric.
Srednješolci med poukom.
Na Ricu so pojasnili, da bodo uradni rezultati dosežkov devetošolcev znani maja. Učenci 6. razreda bodo za svoje rezultate izvedeli 4. maja, učenci 3. razreda pa 7. maja.
Je pa Televizija Slovenija poročala, da so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 56 odstotkov, kar je slabši rezultat kot lani, ko je bilo povprečje 62,6 odstotka. Pri matematiki so v povprečju dosegli 54,4 odstotka, kar je za poldrugo odstotno točko več kot lani (52,9 odstotka).
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je komentirala, da je splošno poslabšanje znanja učencev opazno že dlje časa. Opozorila je, da je treba trend vsaj ustaviti. "Če bomo samo čakali spet na sistemske spremembe v smislu novega eksperimenta, potem bomo to vrzel samo poglobili," je dejala.
Do 6. maja do 15. ure imajo učenci možnost morebitnih prenosov prijav za vpis na drugo srednjo šolo ali drug program. Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je na 26.008 razpisanih mest za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto do 2. aprila prijavilo skupaj 23.933 kandidatov. Mesta so na voljo še na vseh vrstah izobraževalnih programov, tudi gimnazijskih.
Tudi telesna zmogljivost otrok je vsako leto slabša
S SLOfit, nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, ki ga poznamo tudi pod imenom Športnovzgojni karton (ŠVK), na Facebooku pravijo, da nad tem, da znanje slovenskih učencev močno peša, niso presenečeni: "Že leta opozarjamo, da otrok ne more razvijati svojih kognitivnih potencialov v polni meri, če hkrati peša njegova telesna zmogljivost. Ker je to dvoje usodno povezano!"
Otrok, ki se manj giba, praviloma ne izgublja le moči, koordinacije ali vzdržljivosti. Pogosto izgublja tudi pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja, delovni spomin in pripravljenost na miselni napor.
"Po do zdaj zbranih podatkih meritev za Športnovzgojni karton namreč vse kaže, da se stanje telesne zmogljivosti otrok od lani ni bistveno izboljšalo. In če se ne bomo resno lotili gibalnih temeljev razvoja, bomo še naprej gasili posledice tam, kjer bi morali odstraniti vzroke," pravijo s SLOfit. "Več gibanja ni 'odmor od učenja'. Več gibanja je pogoj, da do učenja sploh lahko pride," opozarjajo.
Aja levičarji so krivi pa Golob ja ja..... kaj pa starši?
Se ne čudim, slovenskih učencev skoraj da ni več, sam še šiptaraj, čeferaj in šarijat je v učilnicah.
To se pravi, da levičarji niso uničili samo državo , ampak tudi šolstvo.