Na kolesarski dirki po Franciji je pred tekmovalci še zadnji teden bojev, ki se bodo zaključili z nedeljsko etapo in ciljem na Elizejskih poljanah. Kot vodilni v skupnem seštevku bo v odločilni teden vstopil slovenski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates), ki ima pred najbližjim zasledovalcem že več kot štiri minute naskoka, potem ko je v Pirenejih pometel s konkurenco.
Njegova prednost pred večnim rivalom Dancem Jonasom Vingegaardom (Visma-Lease a Bike) v generalni razvrstitvi znaša že 4:13 minute, medtem ko je po sobotnem odstopu Belgijca Remca Evenepoela (Soudal-QuickStep) zdaj na tretjem mestu Nemec Florian Lipowitz (Red Bull-BORA-hansgrohe) z zaostankom 7:53 minute.
Drugi najboljši Slovenec Primož Roglič (Red Bull-BORA-hansgrohe) še naprej ostaja v boju za stopničke, za katerimi zaostaja za dve minuti in 41 sekund. Trenutno je namreč šesti z zaostankom 10:34 minute. Ostala slovenska predstavnika Matej Mohorič (Bahrain Victorious) in Luka Mezgec (Jayco AlUla) ne dirkata na skupni seštevek, saj imata v ekipi drugačne zadolžitve. Prvi lovi etapno zmago, drugi pa skrbi za ekipnega sprinterja, Nizozemca Dylana Groenewegna.
Kolesarji bodo zadnji teden bitk na letošnji dirki po Franciji odprli z vzponom na mitski Mont Ventoux, ki jih bo pričakal na koncu sicer pretežno ravninske 171,5 kilometrov dolge 16. etape s startom v Montpellierju, ki pa jo bo na koncu začinil "Velikan Provanse", eden najbolj ikonskih vzponov v zgodovini francoske pentlje.
Še posebej brutalnih je prvih 8 kilometrov, ko povprečna naklonina znaša 9,2 %, medtem ko sta zadnja dva kilometra vožnje skozi gozd nekoliko lažja s povprečno naklonino 7,5 %. Po Chalet Reynardu, nekdanjemu begunskem centru, pa kolesarje pričaka znamenita lunarna scena, brez kakršnekoli vegetacije.
A čeprav po izhodu iz gozda kolesarje pričaka najpoložnejši del vzpona, ko naklonina pade na 5,5 %, se morajo na povsem nezaščitenem delu vzpona po novem boriti tudi s silovitimi vetrovi, ki pihajo na tem provanskem osamelcu. Naslednje tri kilometre se nato naklonina vrti rahlo pod 8 %, medtem ko je brutalno zahteven ponovno sam zaključek, saj naklon zadnjega 1,7 kilometra znaša 9,4 %.
Etapo po tako enostavnem terenu do začetka vzpona ne bo težko nadzorovati, tako da sta precej verjetna dva scenarija. Lahko da bodo ekipe, ki se borijo za skupni seštevek, zadovoljne s sestavo ubežne skupine in bodo boj za etapno zmago prepustile ubežnikom.
V tem primeru bo potrebno računati na najboljše hribolazce sveta, ki pa ne predstavljajo grožnje v skupnem seštevku. Omenja se imena, kot sta Američana Sepp Kuss in Matteo Jorgenson ter Britanec Simon Yates (vsi trije Visma-Lease a Bike), Kolumbijec Santiago Buitrago (Bahrain Victorious), Nizozemec Thymen Arensman (Ineos Grenadiers), Kanadčan Michael Woods (Israel-Premier Tech), Avstralec Michael Storer (Tudor) in Francoz Lenny Martinez (Bahrain Victorious).
Druga opcija pa je, da si najboljši kolesarji dirke zaželijo skalpa enega najbolj mitskih vzponov dirke po Franciji ter ves dan držijo napadalce na kratki razdalji, nato pa se med sabo udarijo za etapno zmago. V tem primeru sta glavna favorita jasna, saj se je do sedaj Pogačar v gorah izkazal za nepremagljivega, edini, ki mu je vsaj za silo na nekaterih vzponih lahko konkuriral, pa je bil Vingegaard.
Etapa dirke po Franciji bi se sicer na vrhu Mont Ventouxa nazadnje morala končati leta 2016, a so zaradi premočnega vetra cilj postavili pred golo sekcijo, poleg nekdanjega begunskega centra Chalet Reynard. Zmago je takrat slavil ubežnik, izjemni Belgijec Thomas de Gendt, etapo pa je zaznamoval predvsem boj favoritov za skupno zmago, ki se je za vedno zapisal v anale dirke po Franciji.
Najmočnejši trije, Avstralec Richie Porte, Nizozemec Bauke Mollema ter nosilec rumene majice, Britanec Chris Froome, so bili namreč udeleženi v padec, potem ko so se zaleteli v motorno vozilo, kateremu so gledalci povsem blokirali cesto. Froome je nato nekaj časa celo tekel navkreber, na koncu pa v cilj prišel z očitno premajhnim kolesom, ki so mu ga ponudili nevtralni Shimanovi mehaniki.
Nazadnje pa je francoska pentlja obiskala Mont Ventoux leta 2021, ko so se kolesarji tekom etape kar dvakrat povzpeli na "plešastega velikana", medtem ko je bil sam cilj v Malaucènu. Etapo je takrat dobil Belgijec Wout van Aert, medtem ko je Pogačar močno trpel na tem mitskem vzponu ter na poti do svoje druge rumene majice zagotovo preživel najhujši dan takratne izvedbe dirke po Franciji.
Je Pogačar, podobno kot na Hautacamu, že pozabil na vse demone preteklosti?
