Vsako jesen narava pripravi dih jemajoč spektakel rumenih, oranžnih in rdečih krošenj. Čeprav znanstveniki natančno poznajo kemijske procese, zaradi katere listi porumenijo ali pordečijo, pa ostaja vprašanje, zakaj so drevesa sploh razvila tako pisano jesensko preobleko, še vedno odprto.
Zeleno barvo listov povzroča klorofil, ki se jeseni razgradi, ko drevesa shranjujejo hranila za zimo. Takrat pridejo na plano rumeni karotenoidi. Za rdeče in vijolične odtenke pa so odgovorni antocianini – pigmenti, ki jih drevesa jeseni posebej proizvajajo.
A zakaj bi drevesa sploh vlagala energijo v te pigmente, tik preden list odpade? Obstajata dve glavni teoriji.
Prva pravi, da rdeči pigment deluje kot naravna sončna krema. Jeseni je svetloba za starajoče liste bolj škodljiva, antocianini pa jih ščitijo pred poškodbami, dokler drevo ne vsrka hranil.
Druga teorija trdi, da je rdeča barva odganjalni signal škodljivcem, predvsem listnim ušem. A dokazov za to ni dovolj – mnoge žuželke rdeče sploh ne zaznajo.
Najverjetneje je resnica nekje vmes: barve imajo več funkcij, nekatere pa so lahko nastale tudi zaradi človeškega vpliva – sajenja vrst z lepšimi jesenskimi barvami.
