Skladno z vse večjo potrošnjo električnih naprav se veča tudi poraba baterijskih vložkov. Baterije so tiste, ki poganjajo naprave, ki so jih še nedolgo nazaj kabli. Po nekaterih ocenah vsak prebivalec Evropske unije na leto zavrže približno deset baterijskih vložkov v razponu od malih gumbastih baterij do avtomobilskih akumulatorjev.
Čeprav si kot družba z njimi precej olajšamo vsakdan, je davek, ki ga plača narava, precejšen, posebej v primerih, ko baterij ne recikliramo ustrezno. Marsikdo ne ve, da je danes mogoče reciklirati skoraj vsako baterijo ne glede na to, kaj vsebuje. Pri postopku se baterije loči glede na vrste in tipe, nato pa odda v procese drobljenja, nevtralizacijo elektrolita in raztapljanja kovin in oksidov ter selektivno izločanje kovin iz raztopine.
V okviru skupnega načrta se vse zbrane baterije posredujejo obdelovalcu baterij in akumulatorjev znotraj EU. Zbrane odpadne baterije se nato obdelajo in reciklirajo v skladu z obstoječimi predpisi in dovoljenji.
V Sloveniji pogosto mislimo, da smetenje ni težava. Za to so "krivi" predvsem prostovoljci, ki se udeležijo čistilnih akcij ter komunalna podjetja, ki s čiščenjem javnih površin poskrbijo, da smetenje ni na očeh javnosti. Večina se zato niti ne sprašuje, kaj se z odpadki zgodi potem.
Z namenom odgovornejšega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter na podlagi zahtev Evropskega parlamenta je bila leta 2005 v Sloveniji ustanovljena neprofitna organizacija ZEOS. Ta si potrošnike prizadeva ozaveščati o pomembnosti krožnega gospodarjenja z električnimi in elektronskimi aparati. Kjub številnim možnostim za oddajo rabljenih električnih naprav in baterij se namreč še vedno dogaja, da te, sicer v manjšem obsegu kot pred desetletjem, pristanejo v naravi ali med mešanimi komunalnimi odpadki.
"Z njimi moramo ravnati skrbno. Vsekakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke ali na divja odlagališča. V takih primerih namreč obstaja možnost, da se težke kovine pojavijo v izcednih vodah iz odlagališč ali v gozdu in počasi pronicajo v zemljo, površinske ali podtalne vode. Z recikliranjem prihranimo veliko energije, poleg tega pa ohranjamo naravne vire. Po drugi strani lahko plastiko in kovine, ki jih pridobimo z recikliranjem, uporabimo pri izdelavi novih stvari," so jasni pri ZEOS.
Veseli jih, da podatki o količini zbrane odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij v Sloveniji kažejo v prid stopnji ozaveščenosti. Ta iz leta v leto narašča, treba pa se je zavedati tudi, da iz leta v leto narašča tudi količina te opreme na trgu.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bilo v Sloveniji v letu 2022 skupaj zbrano 15.462.242 kg e-odpadkov (od tega v shemi ZEOS 10.687.603 kg) in 237.533 kg odpadnih baterij (od tega 129.647 kg v shemi ZEOS). To seveda ne predstavlja vseh tovrstnih odpadkov, ki so nastali v tem letu.
Po podatkih raziskave Unitarja kar nekaj aparatov ob zamenjavi z novimi ne zavržemo ali ponudimo v ponovno rabo, temveč jih kopičimo doma, med njimi tudi tiste, ki več ne delujejo. Precej aparatov se tudi "izgubi" v nedokumentiranih tokovih odpadne opreme. Pristanejo bodisi med mešanimi komunalnimi odpadki, na črnih odlagališčih ali pa v manj razvitih državah, kamor jih nelegalno izvozijo.
dezurni@styria-media.si
Za začetek predpist obvezno enostavno menjavo baterij v telefonih in računalnikih! Kot je že bilo!
glede na to koliko se plačuje komunala ki zgeda kot da odvaža smeti v zlatih kamionih. Vse ločujemo, papir, plastiko, bio za kompost... ko pogledaš kaj vse je v kontejnerjih te prime slabo.
Elektrika, najčistejši energent....po fahidiotsko. Namesto da nam EU predpisuje barvo in debelino WC papirja, bi se lahko lotili predpisov glede trajnosti izdelkov in njihove popravljivosti. Samo potem bi bilo treba manj producirati, reklamirati, prevažati, prodajati, odlagati, ločevati, predelovati in seveda… ...prikaži več vse to organizirati, nadzirati in sankcionirati. Koliko voluharjev bi ostalo brez dela, plebs pa bi imel celo čas - razmišljati. Ni hujšega za oblastniške gnide !!