V Sloveniji so trenutno tri vetrne elektrarne. Dvema delujočima v Dolenji vasi in pri Razdrtem se je pridružila še ena manjša, ki v omrežje še ni priklopljena. Delujoči vetrnici proizvedeta 14 GWk elektrike na leto, kar je približno 0,06 odstotka proizvedene električne energije v Sloveniji. S pomočjo vetra tako pri nas pridobivamo manj kot odstotek vse proizvedene električne energije.
To se utegne v bližnji prihodnosti spremeniti, saj država ob umiku fosilnih goriv v prihajajočem desetletju načrtuje sunkovito povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Med njimi sta za novo infrastrukturo ključna predvsem sonce in veter. Napovedi kažejo, da naj bi vetrne elektrarne v državi do leta 2030 proizvajale že 248 GWh električne energije.
Če so to z ekološkega vidika zagotovo spodbudni podatki, vetrna energija hkrati predstavlja eno večjih nevarnosti za ptice. Te se večkrat ujamejo v krila vetrnic, utrpijo hude poškodbe in poginejo.
Ker pa je vsaka izboljšava, ki že tako učinkovito in okolju prijaznejšo energijo še nadgradi, več kot dobrodošla, so norveški znanstveniki iskali rešitev. In so jo našli. Prišli so do ugotovitve, kako bi število zaradi vetrnic poginulih ptic zmanjšali za kar 70 odstotkov.
Znanstveniki Norveškega inštituta za preučevanje narave so predlagali preprosto metodo barvanja vetrnic s črno barvo. Prepričani so, da bi vrteči propelerji optično ustvarili veliko črno kroglo, ki bi jo ptice že na daleč zaznale kot nevarnost. Strokovnjaki so idejo še nekoliko razvili in predvideli, da bi podoben učinek doseglo že prebarvanje ene same lopatice.
Bo Slovenija sledila tej praksi?
Zaradi nizkega števila vetrnih elektrarn v Sloveniji ta problematika trenutno ni med prioritetnimi. Ker pa se po sprejetju novega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije iz lanskega julija, obeta razširitev sedanje ponudbe, smo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) povprašali o načrtih za izgradnjo okolju prijaznejših vetrnih elektrarn.
Odgovorili so nam, da trenutno ne razpolagajo s podatki o tem, da bi vetrni elektrarni pri nas sploh povzročali smrtnost ptic. Po njihovem mnenju se barvanje vetrnic običajno uporablja zaradi zagotovitve varnosti zračne plovbe.
Drugačnega mnenja so okoljevarstveniki in drugi zagovorniki narave ter živali, ki se na to temo na ministrstvo pogosto obračajo. Najpogosteje so prisotni pri postopkih sprejemanja prostorskih aktov oz. dovoljenj za postavitev, kjer se imajo možnost vključevati in izpostavljati probleme trkov, hrupa in nekaterih drugih motenj.
"V zaključkih teh poročil so predlagani omilitveni ukrepi, ki so specifični za vsak individualen primer, s katerimi se potencialni vplivi znižajo na sprejemljivo raven. S poročili se predpiše tudi obveza monitoringa v času gradnje in obratovanja, s čimer se sledi uspešnosti predpisanih ukrepov in se po potrebi dopolnijo," pojasnijo.
Dodajo, da se omilitveni ukrepi povzemajo iz praks v tujini, kjer se za zmanjšanje možnosti trkov ptic in netopirjev z vetrnimi elektrarnami poleg upoštevanja preletnih poti, ki vplivajo na mikrolokacije, razmike med stojišči in usmerjevalne zasaditve ali skulpture, uporabljajo tudi drugi ukrepi. Mednje sodijo zvočno odganjanje, zaustavitve obratovanja v času migracij, avtomatične zaustavitve obratovanja v povezavi s snemanjem okolice in razni tehnični ukrepi.
Za preprečevanje smrti ptic in netopirjev, ki bi lahko bile posledica trkov z vetrnimi elektrarnami, so bili v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 prav tako določeni dolgoročni in programski varstveni cilji ter sprejeti sistemski ukrepi.
Med drugim so strokovnjaki za 42 območij Natura 2000 določili, da se v njih ne postavljajo strukture (med katere sodijo tudi vetrne elektrarne), ki bi v zraku ovirale let. "Cilji in ukrepi se neposredno nanašajo na varovanje 24 vrst ptic in dveh vrst netopirjev, posredno pa prispevajo tudi k varovanju tudi drugih vrst ptic in netopirjev. Ukrepi se upoštevajo pri pripravi prostorskih načrtov in obravnavi posegov v prostor," še dodajo na ministrstvu.
dezurni@styria-media.si
Ni lepšega in bolj nostalgičnega kot so veterne elektrarne. Vedno me spomnijo, kako smo v vrtcu delali vetrnice različnih barv. Moti me le to, da so vse bele. Nobene barvne fantazije, pa še ptiči bi mislili, da je to rezervat… ...prikaži več samo za papige. Hahaha.
Samo v Sloveniji so tak zabiti ptiči??? Hidro elektrarna, neb(žabe, ribe..)? nuklearka, ne sevanje in..,? sončne elektrarne, ne preslabe trafo in..? Vetrnice ne, ptiči se zaletavajo??termo elektrarne, ne CO2, Pa kaj potem, nazaj na karabitnjače???
Sami strokovnjaki, v vseh razvitih EU državavah,kjer imajo vetrne elektrarne živijo sami butlni,samo Slovenceljni pametni z barkami vozimo črni premog iz Indonezije.Provizija vlada.