Včasih je bil merilnik hladilne tekočine z opozorilno rdečo lučko eden najpomembnejših na armaturni plošči, z razvojem učinkovitega sistema hlajenja sodobnih motorjev pa smo do danes nanj že skoraj pozabili. Pa ne bi smeli!
Pregrevanje motorja je izredno škodljivo, saj kvarno vpliva na komponente, slabša vozne lastnosti in lahko na koncu povzroči ogromne stroške za popravilo. Še posebej v poletni vročini morajo motorji vsrkavati vroč zrak, potem so tu še prevelike obremenitve zaradi preveč naloženih 'dopustniških' vozil, vleke prikolic ... A pravi vzroki so lahko povsem drugje in bi se jim s pravim pristopom lahko zlahka izognili.
Najbolj značilni simptomi, da motor deluje pri previsokih delovnih temperaturah, so visok nivo merilnika temperature hladične tekočine (in olja), morda tudi celo že besedilno ali slikovno opozorilo na armaturki, dalje dim ali para, ki prihajata izpod odprtega motornega motorja, v skrajni fazi pa izguba moči in drugi znaki nepravilnega delovanja, ki že kažejo na znake okvare.
Avti, izdelani vsaj zadnjih 20 let, so bili med razvojem gotovo že testirani tudi za visoke temperature, zato do pregrevanja praviloma ne bi smelo prihajati, če je le bilo vozilo redno in pravilno vzdrževano. To v prvi vrsti pomeni redno menjavo olja, ki ima podobno kot hladilna tekočina funkcijo odvajanja toplote stran od središča motorja. Izrabljeno olje izgubi funkcijo hlajenja. Tudi zato je menjavo olja zelo priporočljivo opraviti pred poletnimi meseci, vsekakor pa znotraj predpisanih intervalov.
Drug pomemben člen je že omenjena hladilna tekočina, ki tudi potrebuje redne intervale preverjanja nivoja in kakovosti ter občasne menjave v skladu z navodili proizvajalca. Če je hladilne tekočine premalo, jo je treba pri hladnem motorju doliti, a biti hkrati pozoren, da ne prihaja do puščanja v celotnem hladilnem tokokrogu - morda celo znotraj motorja!
Na pregrevanje motorja lahko vpliva slabo delujoča vodna črpalka, ki je ključnega pomena za kroženje hladilne tekočine skozi sistem. Prav tako je šibki člen lahko okvarjen termostat, ki povzroča nereguliran pretok tekočine in zato neoptimalno delovno temperaturo motorja.
Nazadnje je problem lahko v radiatorju, ki iz različnih vzrokov ne omogoča ustreznega hlajenja tekočine. Reže za pretok zraka so lahko preveč umazane, morda poškodovane, težava je lahko tudi v nepravilno delujočem ventilatorju, ki ima še posebej v poletni vročini nepogrešljivo vlogo.
Kako ravnati, če pride do pregrevanja?
Če začne avto prek opozoril ali drugače opozarjati na pregrevanje, predvsem takoj ustavite na prvem primernem mestu in ugasnite motor. Z nadaljevanjem vožnje tvegate težke poškodbe motorja.
Motorju je treba pustiti da se ohladi. Dokler je vroč, nikakor ne smete odpirati pokrovčka za hladilno tekočino na hladilniku oziroma ekspanzijski posodi - sistem je pod pritiskom in tvegate hude opekline. Šele ko se avto ohladi, preverite nivo tekočine in jo po potrebi dolite. V skrajnem primeru do servisa lahko tudi z navadno vodo.
Če temperatura med vožnjo vztraja na nadpovprečnih nivojih, vendar avto še ne opozarja na pregrevanje, umirite slog vožnje. Bodite pozorni, ali se ventilator na hladilniku vklaplja, na primer če avto stoji nekaj časa na miru. Pri hladnem motorju preverite čistost radiatorja (nevarnost samodejnega vklopa ventilatorja).
Včasih so vključili gretje na polno...
Se malo vec downsajzinga in bodo se lepse kuhal! Elektricni pa se lepse ko v tej vrocini ga prklopis na hitro polnilnico.
Zadnji avtomobil pri katerem sem imel težave s pregrevanjem je bi več kot pred tridesetimi leti Jugec, motorjem z notranjim izgorevanjem novejših avtomobilov pa je popolnoma vseeno ali je zunaj -10 ali pa +40°C, seveda kot piše že v prispevku… ...prikaži več ob primernem vzdrževanju, tako da ...