Nemški avtomobilski klub ADAC je objavil primerjalni pregled najbolj pogostih okvar na avtomobilih v letih 1998 do 2018. Statistika kaže, da se najbolj pogost vzrok za okvaro vedno glasi enako: težave z akumulatorjem.
ADAC-ova služba za pomoč na cesti je leta 2018 na nemških cestah opravila skoraj štiri milijone posredovanj zaradi težav voznikov, ki so z avtomobili obtičali ob cestah. Bolj natančno jih je bilo 3.926.533, kar je skoraj toliko kot leto pred tem, ko so posredovali 4.008.747-krat. Ob tem poudarjajo, da je bilo leto 2018 primerjavi z letom 2017 precej toplejše, kar pa ni pripomoglo k manj okvaram na cestah, ki so najpogostejše prav v najbolj hladnih dneh.
Izpostavili so še, da so ADAC-ovi pogodbeni partnerji največ posredovanj v enem dnevu opravili prav na najhladnejši dan v letu, 28. februarja 2018, ko se je shladilo na osemnajst stopinj pod ničlo. Tega dne so se namreč morali odpraviti na teren kar 24.065-krat, povprečno pa so to leto sicer na dan opravili 10.758 posredovanj.
Zdaj pa k dogajanju med letoma 1998 in 2018. Kot izpostavljajo pri ADAC-u se v teh letih noben avtomobilski model ni zares izkazal za "limonco", vendar pa jih je nekaj, ki so se slabo odrezali le na določena leta.
Tako je denimo leta 2009 izstopal ford S-max, ki je zahteval 113 posredovanj na 1.000 tistega leta registriranih avtomobilov tega modela. Med novejšimi avtomobili je izstopal nissan qashqai, pri katerem so v letih 2015 in 2016 zabeležili 30 oziroma 40 okvar na 1000 registriranih primerkov. Po drugi strani pa se qashqaji zgodnjih letnikov uvrščajo med najbolj zanesljive avtomobile. Najbolj pogost vzrok za obstanek ob cesti je zelo prozaičen in že omenjen: izpraznjen akumulator.
Motor šele na drugem mestu
Izpraznjen akumulator je bil tudi sicer najpogostejši vzrok za to, da je avtomobil obstal ob cesti. Samo leta 2018 je namreč ta pomembni člen avtomobil v Nemčiji predstavljal kar 42 odstotkov vseh okvar in ni razloga, da drugje ne bi bilo dosti drugače. Na drugem mestu so bile z devetnajstimi odstotki okvare na motorju in krmiljenju motorja, pri čemer so najbolj izstopale težave z vbrizgavanjem goriva v valje, tipalih in vžigu. Šele potem so prišle na vrsto težave z volanom, podvozjem, zavorami, pogonskimi prenosi ali karoserijo.
Statistika je zajela tudi električne avtomobile, ki jih je za zdaj še razmeroma malo, še manj pa jih je bilo leta 2018, kar pa ni bilo ovira za to, da so jim morale službe za pomoč na cesti v tem letu štiristokrat priti na pomoč.
Porast težav z elektriko
Kot kaže neposredna primerjava med letoma 1998 in 2018, so danes težave z elektriko kar v 52,10 odstotka vzrok za okvaro avtomobila na cesti, leta 1998 pa so te dosegal "le" 31,27 odstotka. So pa zato v dvajsetih letih na okroglih 19 odstotkov padle okvare motornega managementa, kamor spadajo vbrizgavanje goriva, vžig in podobno. Leta 1998 so namreč takšne težave obsegale 32,47-odstotni delež. Tretji glavni vzrok za neprostovoljni postanek ob cesti so težave z volanskim mehanizmom, podvozjem, zavorami, pogonskimi prenosi ali karoserijo, ki so v zadnjih dvajsetih letih z 12,29 narasle na 14,30 odstotka. In ostali vzroki za okvare? V primerjavi z letom 1998 so se do leta 2018 precej zmanjšale težave s hlajenjem motorja in klimatskimi napravami, na podobni ravni pa so ostale težave z izpušnimi sistemi, dovodom goriva in gumami.
Manj napadov kun
Kot poudarjajo pri ADAC-u, so motorji in sistemi za vbrizgavanje goriva v zadnjih letih postali veliko bolj zanesljivi, zato njihovih okvar ne zabeležijo več pogosto. To velja tudi za nove elektronske vžigne sisteme. Nekoč so bile za okvaro visokonapetostnih vžignih sistemov pogosto krive kune, ki so pregriznile kable, kar pa se danes ne zgodi več pogosto. Današnji digitalni vžigni sistemi namreč delujejo pri nižjih napetostih in za kune niso privlačni. Prav tako so bolj ali manj stvar preteklosti tudi težave z razdelilnimi kapami ali motornimi glavami, ki so zaradi boljših materialov in tesnil postale bolj zanesljive. So se pa zato povečale težave s povratnimi vodi izpušnih plinov, prav tako pa tudi s turbinami, ki jih bencinski avtomobili pred dvajsetimi leti večinoma niso imeli.
V primerjavi z letom 1998 se je močno povečalo število električnih porabnikov. Posebno požrešne so enote za elektronko krmiljenje motorja, za okvare akumulatorjev pa so pogosto krivi tudi sistemi za upravljanje samih baterij.
Trpežni izpušni sistemi
Izpušni sistemi danes ne predstavljajo ve takšnih težav kot nekoč, saj so pretežno izdelani iz nerjavečih ali pred rjavenjem odpornih materialov in ob normalni uporabi avtomobila načeloma zdržijo vso njegovo življenjsko dobo. Bolj trpežni in zmogljivi so postali tudi sistemi za dovolj goriva v motor, prav tako pa tudi sistemi za hlajenje motorja, zato boste danes redko videli nekoč precej pogost prizor: avtomobil, ki se mu izpod motornega pokrova kadi gosta para.
Omenimo še gume: na tem področju se ni veliko zgodilo, zato je delež okvar ostal bolj ali manj na enaki ravni. Prav tako bolj ali manj na enaki ravni ostajajo težave s karoserijo, podvozjem, volanom in zavorami. A z eno izjemo. zaradi hidravličnega krmiljenja so okvaram veliko manj podvržene sklopke.
