Avtomobili danes iz zelo različnih razlogov, od varčevanja z opremo do preprostega pomanjkanja prostora v prtljažniku, v dodatni opremi nimajo več pravih nadomestnih koles, vse manj pa je tudi zasilnih, ki sicer zadostujejo za vožnjo z omejeno hitrostjo do prve vulkanizerske delavnice.
Nadomeščajo jih pribori za hitro popravilo pnevmatik, ki poleg zasilne tlačilke za zrak vsebujejo tudi visokotlačne pločevinke s tekočino, ki jo preko posebnega nastavka za ventil vbrizgamo v gumo. Tekočina naj bi poskrbela za zatesnitev luknje na pnevmatiki do prvega obiska vulkanizerske delavnice.
Kranjski vulkanizer Iztok Boltez nam je na vprašanje, kaj kot vulkanizer meni o tem pripomočku, najprej povedal, da pri njih v delavnici vulkanizerji, ko vidijo gumo, ki je bila zatesnjena s priborom, najprej komentirajo: "O, kakšna svinjarija." Zasilno zatesnjeno pnevmatiko, v kateri je še ostanek tekočine, morajo namreč sneti s platišča, pri čemer se tekočina razlije po stroju, potem pa jo morajo oprati in seveda popraviti.
Boltez dodaja, da je s tehničnega vidika takšna tekočina učinkovita, če gre za majhno poškodbo na tekalni površini. Vprašanje pa je, kako velika je poškodba pnevmatike in če jo bo tekočina lahko res zapolnila in zamašila. Na koncu je lahko veliko truda povsem zaman.
Boltez pravi, da so s takšnimi pribori za popravilo pnevmatik večinoma opremljeni novejši avtomobili, pri katerih imajo lastniki večinoma sklenjeno asistenco. Svetuje, da v primeru, da zaradi poškodbe pnevmatike obstanemo ob cesti, raje pokličemo asistenco, ki v Sloveniji odlično deluje. Vprašanje je, če bomo v času, preden se pripelje asistenca, zares lahko poškodbo odpravili s priborom za popravilo, saj vsak to načeloma dela prvič in mu lahko tudi spodleti.
Pribor za popravilo pnevmatike je zato zares le bolj začasna rešitev, za takrat, ko smo na poti in nimamo druge možnosti. Boltez dodaja, da je enkrat v Albaniji pribor uporabil tudi sam, kot vulkanizer pa je imel s seboj tudi "injekcijo" za opravilo tekalne površine. Okoliški otroci so poklicali tudi vulkanizerja in še dobro, da je prišel, pravi Boltez. Sam je sicer pnevmatiko pri 35 stopinjah Celzija za silo popravil, vendar je še naprej puščala, zato je bil potreben obisk delavnice.
Dodaja, da je obisk vulkanizerske delavnice potreben v vsakem primeru, tudi če jo je na terenu popravil mehanik iz asistence. Kar nekaj primerov so namreč imeli, ko je mehanik iz pomoči na cesti prišel in v luknjo potisnil preveliko injekcijo, ker manjše ni imel pri sebi. V začetku je bila na tekalni površini morda le majhna luknja, a jo je mehanik še povečal, s tem pa je povečal tudi poškodbo pnevmatike. Tudi avtomehaniki se takšnih popravil lotijo neradi in so pri delu lahko površni.
Zato je bolje, da se po popravilu pnevmatike na terenu oglasite še v vulkanizerski delavnici, kjer bodo preverili stanje pnevmatike. Zasilne rešitve so namreč dobre zato, da lahko nadaljujete vožnjo, pozneje pa sta potrebna še korenitejši pregled in morebitno popravilo pnevmatike, pravi Boltez.
Ta pa je strokovnjak, njemu ziher nebi peljal popravljat pnevmatike, še manj montažo le teh.