Ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca (NSi) se še vedno trudi s predlogom sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki naj bi v kratkem le prišel v roke poslancev. Po naših informacijah so se v zadnjih mesecih glede nekaterih predlogov in želja v ozadju dogajala močna lobiranja in tudi merjenja političnih mišic, ki segajo onkraj ministrstev, medtem ko so bila nekatera povsem strokovna vprašanja potisnjena v ozadje.
Pred dnevi je infrastrukturno ministrstvo objavilo popravljeno zadnjo različico predloga sprememb. Ko smo na Žurnal24 preverjali dokument, smo ugotovili, da se od dosedaj znanega "poletnega" predloga razlikuje v ključni stvari - znižanju kazni za prekoračitev hitrosti.
46. člen ZPrCP, ki govori o najvišjih dovoljenih hitrostih, predlog spreminja v tistem delu, ki govori o sankcijah. Večino denarnih kazni bi bilo nižjih za od 20 pa vse do 500 evrov, medtem ko bi že zdaj predpisane denarne kazni za najhujše prekoračitve ostale pri 1.000 oziroma 1.200 evrih.
Za najbolj pogoste kršitve bi jo odnesli ceneje
Če bodo obveljale predlagane spremembe, bi nekdo, ki bi v coni 30 km/h vozil s hitrostjo 57 km/h (kršitev prekoračitve med 20 in 30 km/h), namesto 1.000 evrov po novem plačal "le" 500 evrov. Bi se pa takšnemu vozniku kot stransko sankcijo namesto petih pripisalo kar sedem kazenskih točk.
S 300 na 250 evrov pa se v "coni 30" znižuje kazen za prehitro vožnjo med 10 in 20 km/h, kar je sicer najpogostejša kršitev pri tistih, ki spregledajo majhen znak za začetek cone.
Predlog predvideva, da bi se kazen za prekoračitev prehitre vožnje v naselju med 5 in vključno 10 km/h znižala z 80 na 60 evrov. Za večje prekoračitve v naselju ostaja isti "cenik".
Prekoračitev hitrosti izven naselja med 10 in 20 km/h bi prav tako z 80 padla na 60 evrov. Za prekoračitev med 20 do 30 km/h nad dovoljeno hitrostjo pa bi novem plačali 130 evrov namesto 160.
Najbolj v razponu novi predlog popušča pri kaznih za prehitro vožnjo po avtocesti ali hitri cesti, kjer pa očitno prihaja tudi do delnega popravka med hitrostnimi kategorijami kršitev. Globa 40 evrov se po novem razširja z meje 10 na mejo 20 km/h prek dovoljene omejitve. Med 20 in 30 km/h prek omejitve bo kazen 60 evrov (prej med 10 in 30 km/h 80 evrov). Za prekoračitev med 30 in 40 km/h pa se kazen s 160 znižuje na 130 evrov.
Z upoštevanjem varnostnih odbitkov pri meritvah z radarji, laserskimi merilniki ali providami to pomeni, da bi bi jo pri omejitvi 130 km/h na avtocesti in pri 180 km/h po avtomobilskem merilniku hitrosti ob plačilu polovičke voznik odnesel s 65 evri kazni, če ne upoštevamo še pribitka za plačilo sodne takse zaradi izvedenega prekrškovnega postopka. Več o tem dodatku v spodnjem linku.
Odločitev, ki govori proti osrednjemu finančnemu dokumentu
Na ministrstvo za infrastrukturo smo se obrnili z vprašanji glede razlogov, da so se odločili za takšen popravek v zadnjem predlogu zakona, ki sicer v dosedanjem usklajevanju med različnimi deležniki ni bil nikoli izpostavljen kot nujen. Odgovore še pričakujemo.
"Je znižanje plod analize, strokovne ugotovitve, da višina kazni res ne prinese večje varnosti? V tem primeru odlično. Vesel bom vpogleda v nalogo, ki utemeljuje tak ukrep. Občutka, da se dela čez prst, enkrat v eno drugič v drugo smer, pa se za zdaj ni moč otresti."
Andrej Brglez, prometni strokovnjak
V obrazložitev sprememb v zadnji različici gradiva so sicer na ministrstvu na kratko zapisali: "V gradivu se spreminja 16. člen predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa ter obrazložitev k navedenemu členu. S spremembo predloga 16. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa se znižujejo nekatere globe za prekoračitev dovoljenih hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce, območju skupnega prometnega prostora, območju omejene hitrosti, na cesti v naselju, na cesti zunaj naselja ter na avtocesti in hitri cesti."
V vladnem gradivu je zapisano še, da zakon vključno z nižjimi zagroženemi kaznimi ne bodo imele finančnih posledic za državni proračun. Zniževanje kazni pa bi lahko bilo v nasprotju s tistim, kar je zapisano v proračunski dokument naše države za leto 2021.
"Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena oziroma prevelika hitrost, s katero je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola. Zaradi slabšega stanja varnosti cestnega prometa je potrebno povečati aktivnosti in ukrepe za večjo varnost na cestah (akcije, nadzori, usposabljanja, izobraževanja, medijske objave ipd.), da preprečimo nadaljevanje negativnega stanja. Napoved kritične meje umrlih v prometnih nesrečah za leta 2019–2021 ostaja enako, saj gre za oceno iz Resolucije o Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022."
Iz obrazložitve predloga proračuna RS za leto 2021 v delu, ki govori o pretekli prometni varnosti in z njimi povezanimi odhodki kot posledica hudih prometnih nesreč
Nabiranje političih točk ali priznanje napake?
Za mnenje o znižanju kazni za nekatere najbolj pogoste prekoračitve hitrosti smo povprašali Andreja Brgleza, strokovnjaka s področja prometne varnosti. "Postavlja se vprašanje, kako so pripravljalci zakona prišli do tega, da je treba kazni znižati. Prej, ob vsakem povišanju denarnih kazni za prehitro vožnjo, smo jih vselej vprašali; zakaj dvigujete že tako in tako visoke kazni? S čim utemeljujete, da bodo prav in predvsem višje kazni ključno dvignile raven varnosti? Ob tem, da potem ponudite še polovičko, kar je tako in tako skregano s pametjo. Zdaj vprašam enako. Je znižanje plod analize, strokovne ugotovitve, da višina kazni res ne prinese večje varnosti? V tem primeru odlično. Vesel bom vpogleda v nalogo, ki utemeljuje tak ukrep. Občutka, da se dela čez prst, enkrat v eno drugič v drugo smer, pa se za zdaj ni moč otresti. Nič ni narobe, če se poskuša različne ukrepe. Tudi eksperimentiranje z višino kazni ni nujno napačno, a je treba učinke sprememb na to spremljati in analizirati, da veš ali so delovali ali ne."
Brglez ob tem dodaja: "Tudi če gre za všečen populističen ukrep, bi bilo zaradi pomembnosti vsebine, pridobivanja zaupanja državljanov in nenazadnje higiene prav, da bi se vsaj malo bolj potrudili in na primer rekli; predhodniki so se zmotili, vprašali smo naše strokovnjake na Agenciji in smo ugotovili, da lahko z drugimi ukrepi dosežemo več. Za to lahko zdaj utemeljeno in s polno odgovornostjo znižamo višino kazni, saj bomo, na primer, povečali nadzor, kupili (še) več radarjev, predlagali ukrepe za krajše in učinkovitejše kazenske postopke itd.. Veliko je bilo možnosti je, a izbrali so najslabšo s katero so še bolj zamajali kredibilnost in zaupanja v to, da se s prometno varnostjo dela skrbno in odgovorno. Za zdaj lahko vidimo samo to, da so odgovorni na ministrstvu na tak molčeč in površen način priznali, da so bile v preteklosti s predpisanimi visokimi kaznimi, ki so bile postavljene nerealno visoko za naš BDP, narejene napake."
V času druge vlade Janeza Janše leta 2012 je prav tako prišlo do zniževanja nekaterih kazni v ZPrCP. Ta zakon je bil takrat v veljavi šele eno leto. Leta 2012 so pod vodstvom infrastrukturnega ministra Zvonka Černača (SDS) stopili v veljavo nekateri popravki zneskov, ki veljajo še danes. Na primer znižanje s 100 evrov na 80 za prekoračitev v naselju za 10 km/h, ali pa znižanje s 120 na 80 evrov za prehitro vožnjo do 30 km/h na avtocesti. Janševa vlada torej danes že v drugo znižuje določene kazni, ki jih je zastavil prvotni ZPrCP.
Dolge zamude za besedilo, ki ne naslavlja ključnih vzrokov
Pod predlog sprememb, ki bodo poslane v DZ, se je podpisal minister Jernej Vrtovec. Zakon so pripravili in uskladili Monika Pintar Mesarič, v. d. direktorice Direktorata za kopenski promet, Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Andreja Knez, vodja Sektorja za ceste in cestni promet na Direktoratu za kopenski promet, Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost ter Brigita Miklavc, sekretarka v Sektorju za ceste in cestni promet.
Po mesecih, celo letih obljub in številnih pripombah je predlog sprememb zakona o varnosti cestnega prometa (ZPrCP) zdaj praktično nared za parlamentarno obravnavo in sprejem. Zdajšnja vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Vrtovca je na začetku poletja pripravila predlog, ki pa - kot smo na Žurnal24.si že večkrat opozorili - kljub nekaterim dobrodošlim zapisanim novostim z nobenim bistvenim novim ukrepom ne naslavlja ključnih vzrokov za nastanek najhujših prometnih nesreč pri nas - prevelike hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola ali drog.
Nasprotno pa je ministrstvo povečini upoštevala predloge, ki jih je dala policija, na primer da policistom ne bi bilo treba obvezno pridržati močno pijanih voznikov. Tudi rešitev glede preenostavnega izogibanja kazni za prekrške, ki jih zazna stacionarni merilnik hitrosti, je v novem zakonu vsaj za fizične lastnike še naprej zelo nedorečena.
Obrazložitev sprememb v zadnjem predlogu ZPrCP-F:
Poleg navedenega se znižujejo nekatere globe za prekoračitev dovoljenih hitrosti, in sicer:
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 5 km/h do vključno 10 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 10 km/h do vključno 20 km/h se znižuje s 300 eurov na 250 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 20 km/h do vključno 30 km/h se znižuje s 1.000 eurov na 500 eurov, pri čemer se stranska sankcij kazenskih točk povečuje s 5 kazenskih točk na 7 kazenskih točk,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 5 do vključno 10 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 10 do vključno 20 km/h se znižuje s 300 eurov na 250 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 20 do vključno 30 km/h se znižuje s 1.000 eurov na 500 eurov, pri čemer se stranska sankcij kazenskih točk povečuje s 5 kazenskih točk na 7 kazenskih točk,
- globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti v naselju nad 5 km/h do vključno 10 km/h se znižuje z 80 evrov na 60 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti zunaj naselja nad 10 km/h do vključno 20 km/h se znižuje z 80 evrov na 60 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti zunaj naselja nad 20 km/h do vključno 30 km/h se znižuje s 160 evrov na 130 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 10 do vključno 20 km/h se znižuje z 80 eurov na 40 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 20 do vključno 30 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov,
- globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 30 do vključno 40 km/h se znižuje s 160 eurov na 130 eurov.
TO SMO ŽE VIDELI PRI PREJŠNJI JJ VLADI. Posledice: klavnica na cestah. 30% več mrtvih in ranjenih kot prej. Še kdo dvomi o desničarskem načrtnem pobijanju?
Zaradi korone bo manj prometa in seveda posledično prometnih nesreč in na koncu mandata bodo rekli: "Vidite, znižali smo kazni, pa imamo boljšo prometno statistiko!" Saj dlje od tega razmišljanja ta vlada itak ne zmore... Daj potem ukini tudi odiranje… ...prikaži več z varno vožnjo in raznimi delavnicami, ko si tako pameten Postojnčan!
Še vedno imamo višje kazni kot v sosednji Avstriji z višjim standardom.Visoke kazni bi morale biti samo za hujše prekrške.In logika : prazna cesta, prazni pločniki, razlika če je gužva.Policaj bi sam moral oceniti težo.Če vozim po cesti kjer je… ...prikaži veče omejitev 50 in vidim otroke na pločniku vozim 25, 30 in ne po omejitvah.Policija pa ponavadi stoji tam kjer najlažje kasira.