Človek, ki je Volkswagen spravil na kolena

Kaj točno je bilo krivo za spor, še zdaj ostaja nejasno. Toda podoba Nijaza Hastorja ni več skrita v senci. Bosansko-nemški poslovnež je v dobrih dveh desetletjih tiho ustvaril imperij avtomobilskih delov, zdaj pa je največjega evropskega proizvajalca vozil prisilil, da ustavi proizvodjo svojih najbolj pomembnih modelov.

Hastor ima v rokah skupino Prevent Group, ki je dobro znana Slovencem. Danes je od nekdanjega uspešnega podjetja Prevent Global iz Slovenj Gradca v glavnem ostalo le ime, potem, ko je nadzor nad pogoriščem avtomobilske veje, ki je ostala za vodenjem Janka Zakeršnika in njegovih sodelavcev, prevzel Nijaz Hastor.

Obstalo delo v šestih VW tovarnah

Poslovnež skupino Prevent obvladuje preko svojih sorodnikov in povezanih oseb. Glede na uradne podatke je sedež skupine danes v Bosni in Hercegovini, pa čeprav uradna spletna stran nosi končnico .si. Pod Prevent Group spadajo številna podjetja iz Slovenije in Evrope, ki dobavljajo sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Eno zadnjih večjih slovenskih podjetij je bilo Prevent Halog iz Lenarta, ki pa je nato leta 2014 izgubilo posle z Daimlerjem in šlo v likvidacijo.

Hastor, eden najbogatejših ljudi v Bosni in Hercegovini, je samovoljno Volkswagnu ustavil dobavo prevlek in železnih sestavnih delov za menjalnike. Brez teh delov je bil VW prisiljen ustaviti delo v šestih evropskih tovarnah, skoraj 27.700 tisoč delavcev je moralo oditi na prisilni počitek.

Evropski mediji so poročali, da je VW nenadoma odpovedal podpis nove pogodbe s Hastorjevo družbo Prevent DEV GmbH, zaradi česar je poslovnež ostal brez 60 milijonov evrov.

VW naj bi neuradno želel znižati cene dobaviteljem, s tem pa malo omiliti slabe poslovne rezultate, ki so posledica emisijskega škandala, ki je dodobra pretresel družbo in z vodstvenih položajev odpihnil vodilne može.

VW lahko uniči vsako majhno podjetje

Hastor je bil ves čas spora brez uradnega komentarja na zaplete z Volkswagnom. Poslovnež se le redko pojavi v javnosti, videti ga je možno več ali manj na dobrodelnih prireditvah in na Sarajevskem filmskem festivalu, katerega pokrovitelj je, piše Automotive News, ki v članku pojasnjuje ozadje njegovih hčerinskih podjetij, ki jih ima v Nemčiji in so neposredno odgovorna za zaustavitev proizvodnje golfa in passata.

Eno od njih je podjetje ES Automobilguss. Pri nemškem časopisu Sueddeutsche Zeitung so citirali prvega moža podjetja Alexandra Gerstunga: "Način, s katerim VW sodeluje s svojimi dobavitelji nikakor ni sprejemljiv in lahko uniči vsako majhno podjetje."

V torek, 23. avgusta, sta Volkswagen in Prevent kljub nestrinjanju sklenila kompromis in nadaljevala s poslovanjem. Podatki o poravnavi so bili razkriti. Zeitung je poročal, da je VW privolil v plačilo dobrih 10 milijonov evrov spornega zneska, hkrati pa so se strinjali, da bo VW nadaljnih šest let kupoval Preventove komponente.

Na Hastorja se je vsul plaz kritik

Čeprav naj bi bili nezadovoljni številni dobavitelji, je to eden redkih uporov, ko se je je dobavitelj zoperstavil močnemu kupcu. Stefan Bratzel, direktor Centra za avtomobilski management na Univerzi za uporabne znanosti v Bergisch Gladbachu v Nemčiji je za Bloomberg povedal, da Hastorjeva poteza izgleda samomorilska: "V naslednjih letih bodo imeli pri Preventu velike težave. Vsaj, če bodo na čelu isti vodstveni kadri," je prepričan Bratzel.

Drugi nemški mediji so Hastorja prikazali kot "požrešnega poslovneža", ki gleda na svojo korist, pri tem pa brez slabe vesti v težak in negotov položaj spravlja na tisoče nemških delavcev. Stephan Weil, predsednik vlade Spodnje Saške, je v pogovoru za nacionalni nemški radio kritiziral Hastorja: "Preventova taktika "ne sme postati splošna praksa" v industrijskih sporih. To bi povzročilo veliko gospodarsko škodo." Spodnja Saška je sicer petinska lastnica družbe Volkswagen Group.

Nemški časnik Bild pa je citiral šefa sveta delavcev pri Volkswagnu, Bernda Osterloha, ki je nadalje kritiziral Hastorjevo početje: "Dobavitelji se z nami igrajo umazano igro. Zelo smo jezni."

David proti Goljatu

Odziv medijev v Bosni in Hercegovini, kjer Hastor operira s številnimi holdingi, je bil zelo zbegan. Mediji so Hastorja označili kot sodobnega Davida, ki se je postavil po robu Goljatu - Volkswagu.

Orisi, kako je poslovnež vstopil v avtomobilsko industriji, so zelo skopi. Nemški časnik Freie piše, da je Hastor svoje podjetje zgradil v tajnosti. Nemci pišejo, da so bili celo mediji v BiH presenečeni, ko so iskali podatek več o človeku, ki se je znašel v središču pozornosti avtomobilske stroke in javnosti.

Hastorjeva hčerinska podjetja proizvajajo sedežne prevleke, varnostne strukture, naprave za sedeže, plastične in kovinske dele, avtomobilske kable za potrebe avtomobilske industrije. Podjetje izdeluje tudi pohištvo, ki jih dobavljajo Ikei. Hastor se ukvarja tudi z ženskimi oblačili, prtljago, opremlajnje notranjosti luksuznih jaht ...

Hastor ima še eno zelo raznoliko družbo, imenovano ASA Group, v katero je vključenih 20 podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilov, prodajo in najemi, bančnistvom, zavarovalništvom, ladijskim prometom, ekološkim kmetovanjem in zdravstveno oskrbo.

Začel v Sarajevu in nadaljeval v Sloveniji

Automotive News piše, da je Nijaz Hastor svojo kariero začel v sodelovanju s proizvodnjo nekovinskih delov za avtomobilsko družbo TAS - Tvornica Automobila Sarajevo - v kateri so proizvajali vozila znamke Volkswagen. Hastor je bil prodajni zastopnik sarajevske tovarne avtomobilov. Leta 1990 je v Sloveniji začel pridobivati manjša podjetja, ki so izdelovala dele za avtomobilsko industrijo in jih združil s skupino dobaviteljev VW.

V zadnjih letih je Hastor na čelo Preventa postavil svoja sinova Kenana Hastorja in Damirja Hastorja, medtem, ko je sam prevzel strategijo poslovanja in pridobivanja strank – čeprav se ve, da sam sprejema vse najbolj pomembne odločitve. Prevent ima danes podružnice v 15 državah, med drugim v Nemčiji, Avstriji, Romuniji, Španiji, Braziliji, na Madžarskem in v Turčiji, pri tem pa zaposluje več kot 13.000 ljudi.