V zadnjih dneh je odmevalo poročilo TÜV o zanesljivosti rabljenih avtomobilov. Nemški strokovnjaki so na podlagi statistik s tehničnih pregledov o raznih nepravilnostih z rabljenimi avti med najslabše uvrstili teslo model 3. Številne med njimi so imele težave, napake so se pri skoraj novih in malo manj novih avtih dogajale predvsem na zavorah (premajhna uporaba) in svetilih.
S tem se je dodatno postavila pod vprašaj politika Tesle, ki lastnikom "ne mori" z rednimi obveznimi servisnimi intervali, temveč jih le "priporoča" oziroma naj bi lastniki avte servisirali po potrebi.
V tej luči je zanimiva zgodba nekega lastnika tesle iz ZDA. Je lastnik tesle model 3 performance modelnega leta 2019, ki je bila takrat povsem sveža različica v ponudbi. V petih letih je z njo prevozil okoli 250 tisoč kilometrov. Za spletni medij Tesla Joy je povedal, da je imel z avtom v vsem tem času le za kakšnih tisoč dolarjev nepredvidenih stroškov.
Iz prve roke je tudi ovrgel prepričanje, da zmogljivost baterij z leti lahko bistveno upade, če lastniki vozilo polnijo samo na ultrahitrih polnilnicah. Ker živi v bloku, se je moral namreč že ob nakupu električnega avta sprijaznil, da ne bo imel dostopa do domače vtičnice in bo avto lahko polnil le na Superchargerjih, Teslini verigi ultrahitrih polnilnic.
Očitno pa Teslin sistem termalnega nadzora baterije in prilagajanja delovanja avta naredi svoje. Lastnik pravi, da je v vsem tem času baterija glede na meritve izgubila med 8 in 11 odstotki maksimalne zmogljivosti. Ko je bila nova, je imela nazivno kapaciteto 77,8 kWh, torej ima danes še okoli 70 kWh.
Pri vsakdanji rabi lastnika po njegovih besedah to prav nič ne moti oziroma sploh ne opazi. Če je zdravje baterije (SOH) 90-odstotna, je to še vedno globoko znotraj obljub, ki jih v garancijski dobi zagotavlja Tesla. Jamči namreč vsaj 70 odstotkov preostanka zmogljivosti po osmih letih ali 180 tisoč prevoženih kilometrih.
10 minut na dan je dovolj
Zanimivo je Lawrence, kot je ime lastniku, celo malo razočaran, saj je pričakoval še boljšo ohranjenost baterije glede na to, da je model 3 takrat uvedel sodobnejšo zgradbo in kemijo baterijskih celic v primerjavi s starejšim modelom S.
Nima pa Lawrence nobene zadrege s tem, da je vsakodnevni obiskovalec Superchargerja. Kar se komu zdi čudno, je njemu nekaj povsem običajnega - dovolj je že kakih 10 minut, da poviša raven napolnjenosti baterije na 55 do 60 odstotkov, čakanje pa si jemlje kot vsakodnevni čas za sprostitev. V navedbi, da avta skoraj nikoli ne polni do 100 odstotkov, je verjetno tudi velik del odgovora na to, zakaj se njegova baterija dobro drži.
Treba je vedeti, da Tesla velja za znamko, pri kateri je prevožene kilometre in ostale podatke o posameznem avtu praktično nemogoče ponarediti, saj se stalno nalagajo v osrednjo bazo in tako onemogoča malverzacije.
Ni redno servisiral avta, je imel zgolj srečo?
Sicer pa Lawrence priznava, da za servisiranje svojega model 3 ni kaj prida skrbel, saj je želel na neki način načrtno preizkusiti, kako se bo avto obnašal na dolgi rok. Prvi izredni servis je tako opravil šele globoko prek 200 tisoč kilometrih. Takrat je moral zamenjati polnilni vtič, potrebna je bila tudi menjava 12 V akumulatorja in nekaj kasneje še menjava iztrošenih rok na vzmetenju, kar je tipična hiba (težkih) tesel.
Kot zatrjuje, ga je servis avta v vsem tem času prišel le kakih tisoč dolarjev, kar je manj od tisoč evrov.
Zgledu tega lastnika ne gre slediti, vseeno pa je zanimiv pokazatelj izkušenj, ki so lahko drugačne od uradnih statistik.
