Novi načini transporta v obliki tako imenovane mikromobilnosti so dejstvo, vrnitve nazaj ni več, morda imamo v rokah končno tudi ključ, kako zmanjšati onesnaženje in gnečo v mestih, je bila rdeča nit ugotovitev zanimive mednarodne konference, ki je potekala v slovenski prestolnici. Pravi izziv pa je, kako e-skiroje, e-kolesa in podobne naprave umestiti v obstoječe oblike prometa, tudi javnega.
Ljubljana je v ponedeljek gostovala konferenco na temo mikromobilnosti. Za kako vročo temo gre trenutno v Evropi in po svetu, priča podatek, da so udeleženci prišli iz kar 30 različnih držav. Med njimi so bili tako dobavitelji avtomobilske industrije kot različnih strart-upov ter vladnih in nevladnih organizacij. Svoj doprinos k debati in iskanju rešitev so recimo prinašali celo udeleženci iz tako velikih mest, kot je 11-milijonski indijski Bangalore.
Cilj konference pod pokroviteljstvom Evropske komisije je sprejem deklaracije, ki bi pomagala začrtati smernice pri vključevanju novih oblik transporta v mesta. Vmes pa je šlo tudi za izmenjavo mnenj z najrazličnejših področij, ki so postala zelo aktualna - digitalizacija in avtomatizacija prometa, vključitev v širši kontekst javnega transporta, skrb za zdravje in predvsem prometna varnost, še posebej pešcev.
Moderatorka konference je bila kar aktualna evropska komisarska za transport iz Slovenije Violeta Bulc. "Mikromobilnost bo ostala. Tukaj nismo zato, da bi jo ovirali, temveč da jo izkoristimo," je poudarila uvodoma in dodala, da bi lahko imela nova danost zelo pomembno vlogo pri zmanjšanju izpustov iz prometa ter izboljšanju prometne varnosti. Ob tem lahko nove oblike mobilnosti prenesemo tudi na podeželje, ki je bilo v zadnjem času najbolj izločeno iz razvoja prometa, je opozorila.
A urejanje tega področja s potrebnimi pravnimi okvirji je šele na začetku in je na neki način podobno nenadejanemu pojavu letalnikov, ki so presenetili Evropo in se jih je EU dejavno lotila pravno osmisliti šele pred štirimi leti. Prav zato se bo že prihodnje leto lahko v Evropi začela komercialna uporaba letalnikov v transportne namene.
"Včasih je razlika v tem, ali bi uporabljali javni promet ali lastni avto le manjkajočih sto metrov infrastrukture," je na male-velike izzive opozorila aktualna komisarka. Zato je danes velik izziv, kako iztrgati mesta motornemu prometu in jih vrniti pešcem ter kako razširiti organizirati javni promet z novimi modeli, da ga bodo ljudje uporabljali tako v lepem kot slabem vremenu.
Nekaj poudarkov konference:
"Mladi so danes sposobni narediti velike spremembe in prekiniti s tradicionalnimi načini razmišljanja. Številni danes ne naredijo več vozniškega izpita, na drugi strani pa od županov mest pričakujejo, da jim bodo zagotovili primeren nadomestek za avto v obliki javnega transporta," je opozorila komisarka Violeta Bulc.
"Transport je prvič po več desetletjih postal izredno zanimiva tema. Prej je bil povezan z ogromnimi naložbami, danes pa ponuja digitalizacijo, razogljičenje in nove ekonomije v prometu," je povedala Andreja Kodrin, članica investicijskega komiteja pri Evropskem skladu za strateške naložbe ter direktorica TMK Laba. Po njenih podatkih se bo že leta 2030 na tem področju letno obračalo do 600 milijard evrov denarja. Ključna pri tem pa bo regulacija področja, saj bo le v urejene razmere mogoče pritegniti investitorje.
Mohamed Mezghani, generalni sekretar mednarodnega združenja za javni promet UITP je opozoril na velikanske potenciale mikromobilnosti v javnem prometu. "A moramo jo vključiti na način, ki bo do ljudi prijazen. To bo doseženo, ko bo uporabnik z eno aplikacijo lahko opravil različne tipe prevozov." Ob kovanju vseh načrtov pa je zelo pomembno, da se vključijo tudi obstoječi ponudniki javnega prevoza, saj obstaja vrsta praktičnih vzajemnih vprašanj, vključno z možnostjo prevoza koles ali e-skirojev na vlakih, avtobusih, tramvajih ...
Mezghani se niti ne strinja povsem z bojaznimi, da se bodo zaradi nove e-mobilnosti ljudje še manj gibali, saj je prepričan, da gre za stvar prilagajanja življenjskega sloga, prav tako so e-skiroji velikokrat bolj alternativa drugim oblikam transporta kot pa hoji.
Izzivi za prometno varnost so s prihodom novih oblik transporta zelo veliki in morajo biti med prioritetami pri regulaciji in načrtovanju področja. "E-skiroje mnogi jemljejo kot igrače zaradi spominov na otroštvo. A ob tem se ne zavedajo, kakšna velika nevarnost so za pešce v primeru trka, ko se sami vozijo s hitrostjo 25 km/h in več. Če želimo takim uporabnikom dati infrastrukturo, je ne smemo vzeti pešcem, temveč kvečjemu avtomobilom," poudarja Mezghani, ki največjo nevarnost v mestih danes vidi prav v različnih hitrostih udeležencev, ki uporabljajo isti del cestne površine.
Vršilka dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa Vesna Marinko je nanizala nekaj primerov različnih zakonskih ureditev področja e-skirojev po Evropi, od takšnih, ki so e-skirojem skrajno nenaklonjeni kot tistim, ki omejitev ne postavljajo. Po njenem mnenju bi bila nemška regulativa dobra izhodiščna točka. Tam morajo biti e-skuterji registirirani in primerno opremljeni (luči, zvočni signal), jasne so posledice tudi za njihove uporabnike v primeru kršitev predpisov. Marinkova je omenila, da se e-skuterji v primeru vožnje po pločniku nikakor ne bi smeli peljati hitreje od običajne hitrosti pešcev.
A po drugi strani je komisarka Bulčeva opozorila tudi, da z regulativo nimajo težave le države, temveč tudi sama EU. Tako trenutno za e-skiroje sploh ni potrebna tipska odobritev, ki sicer velja za vsa ostala vozila, niti jih ne zajema direktiva o strojih, zato je iniciativa s strani držav oziroma njenih institucij zelo dobrodošla.
V nadaljevanju konference so veliko časa namenili tudi izmenjavi mnenj in dobrih praks o novih poslovnih priložnostih in načinih vpeljevanja mikromobilnosti v politike načrtovanja prometa.
Na pločnike, ki so ponekod široki meter ali manj, so zrinili pešce, rolkarje, deskarje, kolesarje, skiroje takšne in drugačne, kotalkarje, to je katastrofa od katastrofe. Koliko bo poškodb, pa ni nihče predvidel.
Ta jajca je treba prepovedat in basta, enako kot kajenje v lokalih ki je prepovedano. Pač zadeva je škodljiva celo bolj kot kajenje. že prvič se lahko polomiš ali ubiješ ali enako storiš nekomu drugemu, pri čikih je ta doba… ...prikaži več dolga vsej nekaj desetletij.
Kaj pa Borčija ni bilo ? Ob pomanjkanju kolesarskih stez so vse dejavnike preselili na pločnike in potem se drenajte ,prepirajte,razbijanje in ubijajte Slovenceljni . To je podobno kot bi SV kupila letalonosilko!