Na predstavitvi nam je strokovnjak za razvoj priključno hibridnih sistemov Michael Scholz povedal, da so v desetih letih in štirih generacijah njihovih priključno hibridnih pogonskih poskušali ne le zmanjšati porabo goriva in povečati obseg električne vožnje, ampak so se zavedali, da mora njihov priključno hibridni sklop zagotavljati tudi zadovoljstvo v vožnji.
Široka izbira priključnih hibridov
To dokazujejo tudi avtomobili s priključno hibridnimi sklopi, ki so danes v njihovi ponudbi. Scholz je izpostavil le nekatere izmed njih. Družino kompaktnih vozil tako predstavlja mercedes-benz CLA 250e, kupeje mercedes-benz CLE 300e, kombinacijo energetske učinkovitosti in dinamičnih voznih lastnostih med vsakdanjimi opravki predstavlja mercedes-benz C 300e, možnost izbire več tipov priključno hibridnih pogonov pa mercedes-benz razreda E.
Ta je med drugim na voljo kot mercedes-benz E 300e, močnejši mercedes-benz E 400e, ki ponuja lastnosti šestvaljnega motorja, in dizelski priključni hibrid mercedes-benz E 300 de. Mercedes-Benz je sicer edini proizvajalec, ki še ponuja priključni hibrid z dizelskim motorjem, ki je bil pred časom precej pogost. Zanj pravijo, da ustreza navadam njihovih kupcev, saj ponuja električni pogon na kratkih mestnih in predmestnih razdaljah in učinkovitost dizelskega pogona med dolgimi potovanji na avtocestah.
Dizelski priključni hibrid je tudi športni terenec GLC 300de, poleg katerega je na voljo tudi bencinski priključni hibridni mercedes-benz GLC 400e. Oba zagotavljata tudi možnost električne terenske vožnje. Priključno hibridno razkošje pa omogoča mercedes-benz S 580e, pri katerem kombinacija turbobencinskega šestvaljnika in elektromotorja zagotavlja lastnosti, ki so blizu avtomobilom z motorji V8.
Četrta generacija
Scholz pravi, da s četrto generacijo priključnih hibridov hočejo biti učinkoviti, kar je njihov glavni namen, radi pa bi bili tudi športni, da bi njihove avtomobile ljudje radi vozili tudi v električnem načinu. To predvsem pomeni, da tudi pri električnem pogonu niso hoteli sprejemati kompromisov. Povečali so moč elektromotorjev in doseg, saj lahko avtomobili zgolj na elektriko ne glede na avto in način vožnje prevozijo do 100 kilometrov in več.
Na predstavitvi v Nemčiji smo lahko preizkusili različne priključno-hibridne modele in iz prve roke lahko potrdimo, da smo dosegli električni doseg 100 kilometrov, novinarska kolega pa sta v SUV-ju GLC na elektriko prevozila celo 105 kilometrov.
Z zadnjo generacijo so avtomobili znamke Mercedes-Benz pridobili tudi izboljšan sistem za samodejno menjavanje voznega pasu. Avtomobil, ki vozi polsamodejno, lahko samostojno začne manever prehitevanja gospodarskega vozila na avtocesti in ga tudi izvede ter se na koncu vrne na desni pas. Sistem smo tudi preskusili med vožnjo po avtocesti in ugotovili, da je njegovo delovanje res učinkovito, le veliko zaupanja vsaj v začetku zahteva od voznika. Če pa voznik ne želi uporabljati funkcije samodejnega prehitevanja, jo lahko seveda izključi.
V večini priključnih hibridov sicer elektromotorji razpolagajo z močjo 110 kilovatov in navorom 440 njutonmetrov, športnim terencem modelnega leta 2025 pa so namenili elektromotorje z močjo 150 kilovatov, s čimer so jim omogočili predvsem večje hitrosti v električnem načinu, saj se močnejši elektromotor lažje zoperstavlja povečani masi športnih terencev.
Scholz pravi, da električno vožnjo naredi zabavno predvsem instantni odziv motorja na pritisk pedala plina. Ne gre sicer za enak občutek, kot pri 500-kilovatnem motorju, vendar zagotavlja dovolj dinamični občutek med vsakdanjimi vožnjami.
Scholz dodaja, da mora biti delovanje elektromotorja v priključno hibridnem sklopu neodvisno od napolnjenosti baterije in zunanje temperature. Elektromotor mora namreč bencinskemu motorju pomagati tudi, če je baterija skoraj prazna To je ključno predvsem v primerih, ko potrebujemo nenadno povečanje moči med prehitevanji in podobnimi manevri.
Pomen učinkovitega polnjenja baterije
Za učinkovito delovanje priključno hibridnega pogonskega sklopa sicer ne zadostujeta le solidna moč in navor ter sodelovanje med obema motorjema, ampak tudi preprosto polnjenje baterij. Napor uporabnika pri polnjenju baterij mora biti čim manjši, zato so poskrbeli, da je to učinkovito.
Eden od elementov je zato polnjenje z izmeničnim tokom do moč 11 kilovatov, ki omogoča, da se baterija doma ali na javnem priključku napolni v dobrih dveh do dveh in pol urah. Pri Mercedesu-Benzu pa omogočajo tudi polnjenje baterije z enosmernim tokom, saj so želeli doseči, da uporabniki avtomobilov na elektriko ne bi vozili le v mestu, ampak bi bil delež električne vožnje čim večji tudi na daljših razdaljah. Zato je pomembno, da lahko baterijo na hitri polnilnici do 80 odstotkov kapacitete napolnimo v dobre pol ure.
Polnjenje z izmeničnim tokom sicer omogoča dve možnosti, ekološko in hitro. Polnilnik je tovarniško nastavljen na ekološki način, saj pri Mercedesu-Benzu menijo, da je pomembnejša učinkovitost polnjenja z močjo do 22 kilovatov, ko ni treba niti hladiti baterije. Če pa bi voznik rad baterijo napolnil hitro in izkoristil kratek premor za kavo, pa lahko izkoristi možnost polnjenja baterije z močjo do 60 kilovatov, če mu polnilnice seveda to omogoča.
Električni pogon v prednosti
Mercedesovi priključno hibridni pogonski sklopi so "po defaultu" nastavljeni na električni način. Scholz pravi, da so s tem hoteli voznike pripraviti do tega, da bi čim več vozili električno. Prepričani so, da je električna vožnja lahko zabavna in najbolj učinkovit način potovanja in da si čim več električne vožnje želi tudi večina kupcev priključnih hibridov.
Moč pogona je sicer v tem primeru omejena na 110 oziroma 150 kilovatov, vendar pa je pogonski sklop nastavljen tako, da v primeru, ko voznik potisne pedal plina do konca, v delovanje za kratek čas, če je več moči denimo potrebno za prehitevanje, vskoči motor z notranjim zgorevanjem. Ko je posebna situacija mimo, pa se pogon spet vrne v električno delovanje.
Med načini vožnje je na voljo tudi mamo tudi hibridni vozni program, ki omogoča bolj samodejno razporejanje pogonske moči. Vožnja po mestu je lahko tudi v tem načinu predvsem električna, izven mest med vožnjo z večjimi hitrostmi pa je možna uporaba vse moči pogonskega sklopa. Seveda pa je na voljo tudi športni način, ko si celotni pogonski sklop prizadeva za zagotavljanje čim višje moči, sistem pa omogoča tudi prisilno polnjenje baterije in druge načine, ki smo jih vajeni iz hibridov.
Učinkovita rekuperacija
Za večjo učinkovitost pogonskih sklopov so se pri Mercedesu-Benzu osredotočili tudi na rekuperacijo zavorne energije. Ta je na voljo v več nivojih, od D+, ki zagotavlja takšne občutke, kot smo jih vajenih iz avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, do nivoja D-, ki omogoča občutke blizu vožnje zgolj s pedalom plina in zagotavlja tudi največjo moč rekuperacije. Zanesljiv pa je tudi samodejni način rekuperacije, ki se prilagaja voznikovemu načinu vožnje in voznim pogojem.
S četrto generacijo Mercedes-Benzovega priključnega hibrida je izboljšana tudi učinkovitost rekuperacije. To so dosegli predvsem z izboljšano dinamiko tornega in rekuperacijskega zaviranja. V tretji generaciji priključno hibridnega pogonskega sklopa je razmerje med tornim in rekuperativnim zaviranjem, ko je bilo enkrat določeno, ostalo enako do konca zaviranja.
V četrti generaciji se lahko razmerje med tornim in rekuperativnim zaviranjem dinamično prilagaja med celotnim potekom zaviranja, zato je možno moč rekuperacije, ki lahko sega do 120 kilovatov, bolj učinkovito izkoristiti. Če je način vožnje predvidljiv, zaključi Scholz, je lahko zaradi učinkovite rekuperacije ob koncu vožnje v bateriji celo več elektrike kot pred njo predvsem pa je jvedno dovolj za prehitevanja in podobne manevre, ko mora v dogajanje vskočiti elektromotor.
Ne da se mi prebirati plačane reklame za cigovuz, zato sem le optično preletel tekst in nisem nikjer zasledil koliko znaša tako imenovana magična meja. Zagotovo pa vem, da se glede ekonomije niti približno ne more primerjati z dobrim avtom!
https://www.elektro-ljubljana.si/medijske-objave/ArtMID/921/ArticleID/2005/Nove-cene-storitev-polnjenja-na-polnilnicah