Poleg tega pa je tudi prvi popolnoma samostojni model M po BMW-ju M1, saj ni zasnovan na nobenem drugem BMW-jevem modelu, kot denimo BMW-ji M2, M3, M4, M5 in drugi. Enako je namreč veljalo tudi za BMW M1, s katerim je BMW avtomobilsko javnost presenetil leta 1978 in ni imel ekvivalenta v rednih BMW-jevih serijah.
Utemeljena je tudi trditev, da gre za najmočnejši BMW oddelka M in tudi najmočnejši serijski BMW doslej, prav tako pa je tudi prvi hibridni pripadnik oddelka M Sport. Pod motornim pokrovom namreč deluje hibridni pogonski sklop, ki ga sestavljata 4,4-litrski biturbo motor V8 in elektromotor, ki je integriran neposredno v športni osemstopenjski menjalnik.
S tem so si BMW-jevi inženirji olajšali nastavitev štirikolesnega pogona na način, da deluje s prioriteto zadnjega pogona, in tako omogoči vozniku »pravi M občutek v vožnji«, hkrati pa so z optimiziranjem prenosov zmanjšali tudi izgube energije. Kot da je bilo to potrebno, bi lahko rekli, saj pogonski sklop razpolaga s sistemsko močjo 480 kilovatov (oziroma 653 'konjev') in navorom 800 njutonmetrov. Pogonski sklop je sicer utemeljen na najnovejši že peti generaciji BMW-jeve električne pogonske tehnologije eDrive.
Obilo dinamike
V vsakem primeru je moči in navora povsem dovolj, da BMW-jev športni orjak v 4,3 sekunde doseže 100 kilometrov na uro in pospešuje do elektronsko omejenih 250 kilometrov na uro. Če pa se voznik odloči za dinamični paket, lahko pospešuje celo do 270 kilometrov na uro, torej mu do kontroverznega »kluba 300« zmanjka le še 30 kilometrov na uro. Tisti, ki jim to ni dovolj, pa lahko počakajo do jeseni, ko naj bi na ceste zapeljal BMW XM red label, ki bo razpolagal s sistemsko močjo 550 kilovatov in navorom natanko 1.000 njutonmetrov. Po zaslugi močnejšega bencinskega motorja bo do 100 kilometrov na uro potreboval le 3,9 sekunde.
Ker gre torej za pravega in unikatnega predstavnika znamke M, je delovanje njegovih sistemov prilagojeno predvsem vozniku. Ta lahko zato uživa v dobrobitih množice asistenčnih sistemov, ki jih poznamo že iz BMW-ja iX, predvsem pa v dejstvu, da vsa ta elektronika XM-u kljub izdatnim zunanjim meram zagotavlja pravi M vozniški značaj.
Temu sicer pripomorejo tudi prilagodljivo vzmetenje M professional z elektronsko nadzorovanimi blažilniki, športni diferencial, štirikolesni sistem xDrive z že omenjenim poudarkom na zadnjem pogonu, integrirano prečno upravljanje dinamike, integriran zavorni sistem M sport z udobno ali športno nastavitvijo, ter krmiljenje zadnjih koles, ki velikanu zagotavlja enak rajdni krog, kot ga ima BMW X3.
Največji M doslej?
Kako velik je BMW XM zares prepoznate šele, ko stojite zraven njega. Od daleč namreč ne deluje tako velikanski, kar so oblikovalci dosegli predvsem z »motilnimi« oblikovnimi potezami, ki so jih precej posneli po že omenjeni legendi BMW-ju M1. Velike ledvičke in dolgim pokrov motorja velikosti sicer ne zakrivajo, prav tako pa tudi ne 21-palčna serijska platišča iz lahke litine, ampak za malce motilnega elementa poskrbi predvsem izrazita vzdolžna bočna linija. Podoben učinek imajo na zadku tudi razpotegnjene zadnje luči v 3D tehniki.
BMW XM je osredotočen predvsem na voznika, kar kaže tudi z notranjostjo, ki se predvsem spredaj fokusira na voznika. To se odraža tudi v športnih sedežih voznika in sovoznika. Kokpit sicer močno sledi sodobnim BMW-jevim smernicam, ki jih je začrtal BMW iX, a na svojevrsten, morda še bolj razkošen način. To spoznate šele, ko sedete na razkošno zadnjo klop. Na njej vam med oblikovnimi poudarki v oči hitro pade predvsem zanimivo razčlenjena obloga strehe. A to je vse, kar lahko za zdaj povemo, saj bomo udobje in dinamične lastnosti BMW-ja XM zares spoznali šele med vožnjo.
Lahko pa omenimo ceno. Za BMW XM bo treba na slovenskem trgu odšteti vsaj 174.300 evrov, več kot sto povprečnih slovenskih mesečnih neto plač torej. To gotovo ni malo denarja, zato ni presenetljivo, da BMW z njim cilja predvsem na »bogate« trge, pri nas pa jih bo končalo le nekaj »za vzorec«. 26 odstotkov avtomobilov naj bi namreč prodali v ZDA, sedem odstotkov v Nemčiji, osem odstotkov na Bližnjem vzhodu, 23 odstotkov na Kitajskem, sedem odstotkov pa v Južni Koreji.
4.4L hmm če gledaš Evropski trg je to dosti, če pa pogledaš prek luže ZDA, ki je tudi omenjena destinacija pa je to že srednje velik motor. Tam so v ospredju mašine okrog 5.8L!
Opevate avtomobile, ki so dosegljivi trem ljudem v državi in kot taki vseh ostalih ljudi sploh ne zanimajo. Kot bi vsak teden pisali o nasinem vesoljskem programu.
Samo hvalisanje, koliko in kaj ste vozili. Za koga pa? Vsi avtomobili na trgu, v razponu cen 20000 € in nekaj čez, so običajnim ljudem v tej zblojeni Sloveniji, nedosegljivi in vsaj mnogo predragi. Kaj naj s tem avtomobilom za… ...prikaži več ceno vsaj desetih običajnih? A vozim naj se pa 50 km/h ali stojim vsepovsod v zastojih ter plačujem državi!? Osli na kubik, da to sploh objavite!!!!