Mahle-Letrika, Kolektor in Hidria, Pipistrel, Metron, Akrapovič ... To je le nekaj od številnih podjetij, ki so zelo pomembna za avtomobilsko industrijo in to globalno. Slovenci pregovorno prisegamo na dobre in drage avtomobile, a zdi se, da ne sledimo prihajajočemu trendu, električnim vozilom, pa čeprav Slovenijo številni vseskozi omenjajo kot idealno državo za električna vozila. Zakaj se pri nas še ni zgodil preboj?
"Pri nas je kupna moč majhna, lobiji pa so močni. Če ta dva dejavnika upoštevamo, vidimo, da se je pravzaprav prodalo veliko električnih vozil. Slovenija je idealna zaradi naravno-demografskih razlogov, ne zaradi ekonomsko-političnih," pravi Andrej Pečjak, slovenski guru na področju električnih vozil, ki je ustanovitelj in vodja Inštituta Metron, ki s predelavami vozil v električna prestavlja meje pri učinkovitosti električnih vozil.
Prednost, da živimo v hišah
Nominiranec za prestižno nagrado v kategoriji 2015 World Technology Network na področju okolja (World Technology Network je združenje, ki ga sestavlja okoli 1.000 znanstvenikov, podjetnikov, mecenov, profesorjev in novinarjev iz 60 držav sveta.) svoje trditve podpre s podatki, da pri nas le tretjina prebivalstva živi v stanovanjskih blokih, kjer bi bilo treba postaviti novo infrastrukturo za polnjenje električnih vozil. Z zasebnih hiš po njegovih besedah ni težko potegniti 2 ali 3 kW priključka, to moč zagotavlja že navadna šuko vtičnica, poleg tega so zasebne hiše tudi idealne za postavitev kombinacije fotovoltaike in baterijskega shranjevalnika električne energije, kar omogoča samozadostnost in vožnjo "brez TEŠ 6".
Druga prednost je razpršenost prebivalstva po majhnih krajih, kar otežuje uporabo javnega prevoza in sili ljudi k uporabi avtomobilov za dnevne migracije. "Ne nazadnje so tu še majhne razdalje, ki jih lahko pokrijejo vozila z manjšimi baterijami, ki so posledično cenejša. Podobno razmerje ima tudi Avstrija, ima pa slednja boljšo ekonomsko-politično strukturo, zato se tam električna mobilnost hitro širi. Najrevnejša avstrijska pokrajina Koroška z zgolj 200.000 prebivalci ima tako registriranih le malo manj električnih vozil kot Slovenija, morda jo je v zadnjem letu celo dohitela," pravi Pečjak.
Slovenska prihodnost v kleščah politike
Po drugi strani je slovenska avtomobilska panoga zelo aktivna tudi na področju električnih vozil. Kakšno priložnost bi morala Slovenija po mnenju Pečjaka videti na tem področju? Smo dovolj aktivni, tudi na področju države in politike? Strokovnjak za e-vozila pravi, da slovenska avtomobilska panoga sledi predvsem francoski in nemški avtomobilski industriji, ker zanje proizvaja komponente. V Sloveniji imamo tradicijo v izdelavi električnih komponent, to vedo tudi tuji partnerji in tu vidi našo prednost in priložnost. "Mislim, da gospodarstvo to priložnost lovi in se je zaveda, v nekaterih pokrajinah že prihaja do pomanjkanja ustreznega kadra. Država (državna birokracija) se trudi, temu ne gre oporekati, vendar je v kleščah politike. In na koncu politika - za nas bi bilo bolje, če politike sploh ne bi imeli. Glede na to, iz kakšnega položaja smo leta 1991 začeli svojo pot, lahko rečem, da je bila vsa leta bolj ali manj neuspešna, je pa uspešno delovala kot nekakšna zavora dolgoročnega in trajnostnega gospodarskega razvoja."
Vsak evropski avtomobil je tudi naš
Pečjak pravi, da ni posebej smiselno, da bi v Sloveniji razvili in začeli proizvajati svoj avtomobil: "Ugodni časi za "tovarno avtomobilov v vsaki vasi", ki so bili po II. svetovni vojni, so nepreklicno minili." Smo pa po njegovem mnenju uspešni kot proizvajalci in tudi razvijalci komponent in glede na to, da smo v združeni Evropi, je vsak evropski avtomobil malo tudi naš. Z izjemo britanskega, ki ima celo volan na drugi strani.
Pri nas je po njegovih besedah veliko uspešnih podjetij v razvoju in proizvodnji komponent za električna vozila: "Imamo uspešna velika (po evropskih merilih srednja) podjetja, kot npr Mahle-Letrika, Kolektor in Hidria ter kup manjših, ki pa skupaj tudi nekaj prispevajo k prepoznavnosti Slovenije kot države, ki ima dober razvoj na področju električne mobilnosti. Med temi manjšimi je kar dosti takih, ki orjejo ledino na področjih, kjer "ta velikih" še ni zraven - npr Pipistrel, SVP Avio, REC , Elaphe, Emsiso, Emrax, in še dosti drugih."
Naprej pa gleda tudi Pečjak, ki se vsake toliko časa ozre tudi nazaj, da vidi, kaj je bilo narobe in kaj bi lahko naredil bolje. "Izrazito smo usmerjeni "proti severu", 70 odstotkov % naših prihodkov prihaja iz držav "na drugi strani Alp". V glavnem razvijamo komponente za električna vozila, predelave, po katerih smo pri nas najbolj znani, so le majhen del tega, kar počnemo. Veliki pa ne bomo nikoli, to ni niti naš namen niti cilj."
Ga takoj zamenjam, če ne bo stal za dva normalna avtomobila. Zakaj pa ne, če s tem pripomorem k bolj zdravemu okolju.