V nadaljevanju preberite:
- Šefinja Dacie: Avtomobili so se v desetih letih podražili za 40 odstotkov, četrtino razvojnega proračuna pa namenimo predpisom.
- Električni sandero prihaja: Dacia razvija električni avtomobil segmenta B, pri katerem bo uporabila večenergijski pristop.
- Dacia proti Kitajcem: Zakaj se ne namerava spuščati v cenovno vojno in katere prednosti vidi pred kitajskimi tekmeci?
Nemška managerka Katrin Adt je vodenje znamke Dacia v Skupini Renault prevzela pred letom dni. Pravnica ima v avtomobilski industriji skoraj 26 let izkušenj. Zanimivo, k Dacii je prišla iz Mercedes-Benza, kjer je zasedala več vodilnih položajev, od prodaje in kadrovanja do vodenja, bila pa je tudi direktorica znamke Smart v obdobju njene preobrazbe v znamko električnih vozil. Na čelu Dacie ima nalogo razvijati znamko, ki temelji na dostopnih avtomobilih in elektrifikacija modelne ponudbe.
Spring iz Novega mesta bo uspešen
Električni spring je vstopil v drugo generacijo. Dacia bo bližnjega, a bolj robustno oblikovanega sorodnika renaulta twinga e-tech electric prav tako izdelovala v tovarni Revoz v Novem mestu. Pri drugi generaciji je novo vse, razen imena. Adt je ob druženju s slovenskimi novinarji na avtomobilskem salonu v Parizu povedala, je Novo mesto za skupino Renault zelo pomembna proizvodna lokacija, saj imajo v tovarni veliko izkušenj s proizvodnjo električnih vozil. "Znova vidimo Dacio v njeni najboljši podobi. Leta 2021 smo z uvedbo prve generacije springa ustvarili ta A segment električnih vozil. Električno mobilnost smo približali novim skupinam kupcev in z avtomobilom dosegli velik uspeh. Prodali smo več kot 210.000 vozil, pri čemer 93 odstotkov kupcev pred tem še ni imelo električnega avtomobila. Zdaj želimo ta uspeh nadaljevati z novo generacijo springa, ki prihaja iz Slovenije."
Čeprav bodo kasneje v Revozu proizvajali še sorodni Nissanov model pa Adt med temi avtomobili so še vedno pomembne razlike. "Dacia ima zelo specifičen pristop do trga in kupcev. Osredotočamo se na bistveno in potrebe kupcev opredeljujemo drugače kot Renault. Zato ohranjamo tudi cenovno razliko. Vendar ne gre samo za ceno, temveč za različno ponudbo. Če pogledate oba avtomobila spring in clia, sta si oblikovno zelo različna in imata malo skupnega. Nagovarjamo različne skupine kupcev. Naša ponudba je v nekaterih pogledih nekoliko večja od twingove, saj ponuja več prostora v notranjosti."
Dodaja, da so odzivi na spring med kupci zelo dobri, a o načrtih prodaje za prihodnje leto ni želela razkriti konkretnih številk: "Za spring imamo zelo ambiciozne načrte. Če pogledamo prvo generacijo, si bomo zagotovo prizadevali, da bo nova generacija dosegla še večji zagon in uspeh. Prodajo smo že začeli v Franciji in v prvih tednih prejemamo izjemno pozitivne odzive. Upam, da se bo takšen trend nadaljeval," pravi sogovornica, ki smo jo podrobneje vprašali tudi o njeni nedavni izjavi, da so avtomobili predragi.
Avtomobili postali predragi, predpisov je preveč
"To kažejo že številke. Trg se krči in ljudje si novih avtomobilov ne morejo več privoščiti. To je slabo za kupce, pa tudi za Evropejce kot celoto," nam je povedala in argumentirala, kje so šle stvari v napačno smer? "Zavzemamo se predvsem za zamrznitev uvajanja novih predpisov. Eden glavnih razlogov, zakaj so avtomobili, zlasti manjši, vse dražji, je obseg predpisov, ki jih moramo izpolnjevati. Cene avtomobilov so se v zadnjih desetih letih zvišale za 40 odstotkov. Do zdaj smo izpolnili približno 100 predpisov, do konca desetletja pa jih moramo izpolniti še dodatnih 100. Za izpolnjevanje predpisov namenjamo 25 odstotkov razvojnega proračuna, četrtina naših razvojnih inženirjev pa se ukvarja s tem področjem. Predstavljajte si, kaj vse bi ti inženirji lahko razvijali, če bi se lahko posvetili drugim nalogam?"
Adt pojasnjuje, da lahko predpise razdelimo v dve glavni skupini: predpise, povezane z emisijami, in predpise s področja varnosti. Pri varnosti ločimo aktivno in pasivno varnost. Pri aktivni varnosti je težava tudi v številnih zvočnih opozorilih in piskih. "V avtomobilih imamo tako imenovani čarobni gumb, s katerim lahko ta opozorila izklopite. To je najbolj uporabljani gumb v avtomobilu," nam je dejala.
V Dacii torej opažajo, da nekatere funkcije in opozorila niso zaželena oziroma jih kupci ne potrebujejo. Kljub temu morajo vanje vlagati sredstva. "Želim si varnih avtomobilov, zato pri pasivni varnosti ne bi sklepali nikakršnih kompromisov. Zdaj pa govorimo o sistemih aktivne varnosti, ki vključujejo različne piske, zvočna opozorila in podobne stvari. Ker jih je mogoče izklopiti, je očitno mogoče najti sprejemljivo rešitev."
Adt v povezavi s cenami vozil dodaja, da se je treba zavedati, da je treba vsako dodatno opremo v avtomobilu razviti, kupiti in izdelati. Poleg tega dodatna oprema povečuje maso vozila, s tem pa tudi porabo energije oziroma goriva. "Zato smo pri tem zelo previdni. Cenovno dostopne avtomobile lahko ponudimo le, če so lahki in če njihovo zasnovo omejimo na bistveno. To je jedro filozofije znamke Dacia."
Kdaj bo cena električnih vozil brez subvencije primerljiva z bencinarji?
Avtomobilska industrija pa več kot očitno nima odgovora na cenejša električna vozila brez državnega subvencioniranja. Adt smo vprašali, kdaj bodo mala električna vozila cenovno izenačena z bencinskimi tudi brez subvencioniranja: Po izteku subvencioniranja vozil v Sloveniji so mala vozila, kot je twingo, postala čez noč za tretjino dražja: "To vprašanje bi moral pravzaprav zastaviti vam, da bi mi povedali odgovor. Ne odločam o subvencijski politiki posameznih držav. V zadnjem času oziroma v zadnjem mesecu smo na evropskem trgu opazili velik premik v smeri električne mobilnosti. K temu so prispevale subvencije, pa tudi občutna rast cen goriva, zaradi katere so se kupci začeli odločati za električne avtomobile tudi tam, kjer državnih subvencij ni. Ne vem, kako se bodo cene goriva gibale v prihodnje. Mislim, da nihče ni pričakoval, da bo ta kriza trajala tako dolgo, in nihče ne ve, koliko časa bo še trajala. V večini evropskih držav imamo že precej dobro razvito polnilno infrastrukturo, zato se stvari premikajo naprej. Menim, da smo na poti v smeri električne mobilnosti. Ne morem pa napovedati, kako hitro bo ta prehod potekal."
Prihajajo še cenejše dacie?
V Evropski komisiji se že dalj časa govori o majhnih, cenovno dostopnih t. i. kei električnih avtomobilih. Dacia nam je predlani prav v Parizu predstavila koncept štirisedežnega hipsterja, ki bi se lahko pokazal kot rešitelj za prihodnost majhnih avtomobilov. "Tega vam še ne morem povedati, saj ne vemo, kako bodo oblikovani predpisi in kako se bodo razvijali. Kei avtomobili verjetno ne bodo zadovoljili vseh potreb kupcev po mobilnosti. Lahko pa bi bili primerna rešitev za mestno okolje," pravi sogovornica in dodaja, da so dobro pripravljeni, če bo na tem področju prišlo do sprememb. Za zdaj pa čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov, saj niti kategorija še ni natančno opredeljena. Je pa ena od možnosti, da o katerih razmišljamo, da bi bil to mesni avtomobil z omejeno hitrostjo do 90 km/h.
Trenutno se pri Dacii močno osredinjajo na elektrifikacijo, saj imajo v ponudbi le model spring, že do leta 2030 pa se bo ponudba razširila na štiri modele. "Napredujemo postopoma in želimo, da nam pri tem sledijo tudi naši kupci, ki potrebujejo vsestranske avtomobile za različne namene. Dacijin avtomobil je pogosto glavno vozilo v gospodinjstvu, zato mora ponujati tudi dovolj velik doseg in uporabnost za različne potrebe. To jim želimo zagotoviti tudi pri prehodu na električno mobilnost. Potrdim pa lahko, da delamo na električnem avtomobilu B segmenta. Razvijamo sandera, uporabili bomo večenergijski pristop."
S popusti ne bodo tekmovali s Kitajci, prednosti so drugje
Dvojni pristop pomeni po eni strani elektrificirano celotno modelsko ponudbo. Dve tretjini Daciine modelske palete je elektrificiranih, to pomeni, da vsaj hibridnih. "Hkrati ohranjamo zelo konkurenčne cene. Naš hibridni model sandero je na primer na voljo za manj kot 20.000 evrov, pri čemer gre za enega najučinkovitejših hibridov na trgu. Dokler si bodo kupci želeli različice na LPG, jo bomo seveda poskušali ohraniti," še dodaja. Dacia pa za razliko od Kitajcev, ki vladajo na trgu priključnih hibridov v Evropi, za zdaj ne razmišlja o vstopu v ta tehnološki segment. Kot je razumeti sogovornico cene vozil ne bi bile primerne za njihove kupce.
Kitajski proizvajalci vse odločneje vstopajo na evropski trg, nekateri tudi z zelo nizkimi cenami. Zanimalo nas je, ali je Dacia prav zaradi razmerja med ceno ponujenim najbolje pripravljena na kitajsko konkurenco? "Seveda opažamo vse močnejšo konkurenco. Ta je zelo ostra, pri nekaterih modelih pa so se nam konkurenčne znamke že postavile ob bok ali nas prehitele. Vendar pri primerjavi ne smemo upoštevati samo nakupne cene. Ne nameravamo se spuščati v cenovno vojno in tekmovati zgolj s popusti. Pomembni so tudi celotni stroški lastništva, pri katerih imajo veliko vlogo preostale vrednosti vozil."
Med prednostmi Dacie pred kitajskimi znamkami našteva dolgoletno prisotnost na evropskem avtomobilskem trgu in dobro razvito prodajno ter servisno mrežo. Pravi, da se lahko kupci zanesejo, da bodo na lokalnih trgih prisotni tudi čez deset let. "Ne vem, ali lahko enako zagotovilo dobijo pri vseh drugih znamkah. Odlikujeta nas tudi dobra kakovost in dobra popravljivost vozil. Ko upoštevamo vse te dejavnike, ostajamo zelo konkurenčna izbira z vidika razmerja med ceno in vrednostjo."
Dacia ponudbo širi tudi v višje segmente, zanimiv je C segment, ki predstavlja 40 odstotkov evropskega trga. Tam ima po novem karavanski model striker, sogovornica pa meni, da imajo v teh segmentih še možnosti za razvoj. "Dacia je bila vedno znamka s preprosto modelsko ponudbo in takšna bo tudi ostala. Želimo imeti omejeno število modelov, pri čemer vsak dosega dovolj veliko prodajo. Nima smisla, da bi za vsako možno uporabo in vsak posamezen segment ponujali svoj avtomobil, saj to ne bi ustrezalo našemu preprostemu poslovnemu modelu. Trenutno nimamo napovedi o dodatnem širjenju ponudbe."
Po njenem mnenju je jogger še vedno zelo pomemben model za znamko, predvsem zaradi prilagodljive notranjosti in razporeditve sedežev, zato razmišljajo o tem, kako bi lahko te prednosti ohranili tudi v prihodnje.
