Slovenski trg električnih avtomobilov letos močno raste. Toda trditev, da je e-mobilnost pri nas že "prišla na evropsko raven" je precej pavšalna in netočna. V prvi polovici leta je bila Slovenija še približno štiri odstotne točke pod povprečjem EU, ko govorimo o registraciji novih vozil.
Evropsko povprečje dosegamo šele v zadnjih dveh mesecih. "Mislim, da je enostavno tukaj več razlogov. Prvi je, da je e-mobilnost v Sloveniji prišla na evropsko raven. To je prvi razlog. Drugi razlog je pa, da je tehnika tudi šla tako naprej in cene so se znižale, da so ljudje začeli v večji meri kupovati električna vozila. In jaz mislim, da nihče ni pričakoval takšnega navala," je v oddaji 24UR pred časom dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik.
Da je zanimanje za električne avtomobile letos močno poskočilo, potrjujejo tudi številke. V Sloveniji je bilo v prvi polovici leta registriranih 6062 novih baterijskih električnih avtomobilov, kar je 124,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Njihov delež med vsemi novimi registracijami je dosegel približno 17 odstotkov – oziroma vsak šesti novi avtomobil.
Toda prav tu je pomembna razlika med vtisom in širšo sliko.
Podatki SURS-a kažejo,da je skoraj polovica (47 %) lani registriranih osebnih avtomobilo za pogon uporabljala dizelsko, 45 % pa bencinsko gorivo.⛽ Hibridni osebni avtomobili so predstavljali 6 %, električni pa le 2 % voznega parka.
Evropsko povprečje smo ujeli šele zdaj
Na ravni Evropske unije so baterijsko-električni avtomobili v prvi polovici leta predstavljali 20,7 odstotka vseh novih registracij. Leto prej je bil njihov delež 15,6 odstotka. Slovenija je bila torej v prvih šestih mesecih približno štiri odstotne točke pod evropskim povprečjem.
Preobrat v Sloveniji se je zgodil predvsem ob koncu prvega polletja. Junija je bilo pri nas registriranih 1690 novih električnih avtomobilov, kar je kar 206,7 odstotka več kot junija lani. Delež je prvič dosegel približno 25,3 odstotka – vsak četrti na novo registrirani avtomobil je bil torej električen.
Zato je pri izjavi, da je Slovenija "na evropski ravni", treba biti previden. Če govorimo o deležu novih električnih avtomobilov, smo evropsko povprečje ujeli šele v zadnjih dveh mesecih. Za prvo polovico leta kot celoto pa smo ostali približno štiri odstotne točke pod povprečjem, ki sicer tudi ni takšno, da bi se z njim hvalili. Vsak peti avtomobil, ki je bil kupljen letos v Evropski uniji, je torej električni.
To je pomembna razlika. Dva izjemna meseca še ne pomenita, da je Slovenija po elektrifikaciji primerljiva z najbolj uspešnimi evropskimi državami. Rast je sicer izjemna, vendar z zelo nizke osnove.
Kaj je privedlo k takšni rasti?
Slovenci so končno dojeli, da je prihodnost mobilnosti električna, zato je ukinitev subvencij po mnenju marsikaterega analitika strela v koleno. Ponudba električnih avtomobilov je danes bistveno širša kot pred nekaj leti, tehnologija je napredovala, doseg je za vse več uporabnikov manjša ovira, hkrati pa so se pojavili modeli v cenovnih razredih, ki so bili nekoč za električni avtomobil praktično nedosegljivi. Ob pomoči s subvencijo, so se avtomobili, kot je električni twingo, začeli prodajati kot vroče žemljice.
To je pomembno tudi zato, ker se je električni avtomobil iz statusa tehnološke posebnosti počasi preselil v območje običajnega nakupnega premisleka. Sploh če je cena tako zelo ugodna, kot je bila za male avtomobile pri nas, ko je bilo zanjo moč dobiti subvencijo v vrednosti 7800 evrov.
Tudi podatki Sursa za leto 2025 so že kazali, da se sprememba dogaja. Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, prvič registriranimi v Sloveniji, je bilo lani 31 odstotkov hibridnih in 11 odstotkov električnih. Število novih električnih registracij se je v enem letu povečalo za kar 104 odstotke.
Dvornik je v zgoraj omenjeni oddaji navedel tudi, da je slovenski vozni park trenutno star 14 let, kar prav tako ne drži. Slovenski voznik park je bil lansko leto star 11,4 leta, kažejo podatki SURS-a.
Toda celoten slovenski vozni park je še vedno precej daleč od električne prihodnosti. Konec leta 2025 je bilo med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili 47 odstotkov dizelskih, 45 odstotkov bencinskih, šest odstotkov hibridnih in le dva odstotka električnih.
Evropsko povprečje ni končni cilj
Pri tem je pomembno še nekaj: evropsko povprečje ni merilo uspešnega zelenega prehoda, trenutno je povprečje pri dobrih 20 odstotkih, kar kaže na to, da je Evropa še daleč od cilja brezemisijske prihodnosti. V povprečje so seveda zajete tako države, ki se elektrificirajo zelo hitro, kot države, kjer je prehod precej počasnejši. Če se želimo zgledovati po najboljših, je pogled treba usmeriti predvsem proti Skandinaviji.
Na Norveškem je bil delež novih baterijskih električnih avtomobilov v prvi polovici leta 2026 kar 97,6 odstotka. Samo junija je znašal 96,5 odstotka. Tudi znotraj EU je razlika ogromna. V prvih šestih mesecih leta je bila po primerjavi evropskih trgov baterijska elektrika na Danskem že pri okoli 80 odstotkih novih registracij, na Finskem pri 49 odstotkih in na Švedskem pri 42 odstotkih. Če je marsikateri Slovenec še tako v dvomih glede zelene mobilnosti, potem se enostavno mora vprašati: "Kaj vedo Skandinavci, česar mi ne." In glede na to, da so skandinavske države dokaz, da zadeve v praksi funkcionirajo, je strah pred zeleno mobilnostjo torej dokazano odveč.
Da, glede na slovenske bizarno skromne začetke električne mobilnosti – trenutno je npr. Hrvaška tam, kjer smo mi bili tri leta nazaj – je slovenski junijski rezultat 25,3 odstotka prvič registriranih električnih vozil vsekakor impresiven. A hkrati pokaže, koliko prostora za napredek je še pred nami, če pogled dvignemo proti skandinavskim deželam.
Močan skok, ne še preboj
Letošnji rezultati so razlog za zadovoljstvo, vendar iz njih ne gre delati pompoznega preboja, kot ga dokazujejo podatki. Slovenija je evropsko povprečje ujela šele v zadnjih dveh mesecih. V prvi polovici leta je bila še štiri odstotne točke pod njim. Zato je pri trditvi, da smo že "na evropski ravni", potrebna previdnost. Če je naš cilj res brezemisijska mobilnost, ki bo blagodejno vplivala na zdravje ljudje in manjše globalno segrevanje, bi se morali zgledovati po državah, kjer je elektrifikacija novih avtomobilov že precej višja kot pri nas.
dezurni@styria-media.si
