'Štala' s prometom - krivi ste tudi vozniki, opozarja Dars

Problematika gneče in zastojev na slovenskih avtocestah je bila v poletnih mesecih že velikokrat izpostavljena. Gre za posledico številnih dejavnikov, od pomanjkljive infrastrukture do pritiska dopustniškega tranzitnega prometa. Na gnečo so vplivali tudi gradbeni projekti, kar je sezonsko povezano z vremensko ugodnejšim časom in obdobjem, ko je tovornega prometa na cestah najmanj.

Tako je bil minule mesece glede gneče velikokrat zelo kritičen odsek štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, dolgi zastoji so tradicionalno nastajali tudi na obvoznici mimo Ljubljane, na delu gorenjske avtoceste in predvsem na odseku avtoceste A1 med Ljubljano in Razdrtim. Zaradi dnevnih migracij in hkratnega naraščanja tovornega prometa po vstopu Hrvaške v schengen pa je postala v zadnjih letih zelo obremenjena tudi dolenjska avtocesta.

S koncem počitnic se je stanje izboljšalo le delno, zastoji se na znanih odsekih še ponavljajo predvsem med vikendi in v primeru lepega vremena.  

Analiza: čas je za proaktivni pristop

Potovalni časi na ključnih avtocestnih koridorjih so se v prometnih konicah v primerjavi s predpandemičnim obdobjem podaljšali za 15 do 25 odstotkov, kar povzroča neposredno ekonomsko škodo, ocenjeno na več sto milijonov evrov letno zaradi izgubljene produktivnosti, povečanih transportnih stroškov in negativnih okoljskih vplivov, ugotavlja analiza Pretočnost Slovenije 2025 avtorja Nika Gamulina. 

Študija ugotavlja več ključnih razlogov za nezavidljivo stanje, med že zgoraj omenjenimi navaja tudi pomanjkljivo usklajenost med ključnimi deležniki, nezadostno izkoriščanje sodobnih tehnologij in "pomanjkljivo komunikacijo z javnostjo, kar krepi negativno percepcijo in zmanjšuje sodelovanje udeležencev v prometu." 

Saša Despot

Študija kot ključno dolgoročno rešitev prepoznava potreben strateški prehod od zgolj gradnje cest k celostnemu upravljanju mobilnosti. "To vključuje odločno spodbujanje konkurenčnega in zanesljivega javnega prevoza, pospešeno odpravo sistemskih ozkih grl ter integracijo prometnega in prostorskega načrtovanja za zmanjšanje odvisnosti od osebnega avtomobila."

Potovalni časi na ključnih koridorjih Maribor - Ljubljana, Koper - Ljubljana in Ljubljana - Jesenice so se med 2020 in 2025 v jutranjo in popoldansko konico podaljšali za med slabih 17 pa kar 31 odstotkov, navaja analiza Pretočnost Slovenije 2025.

Ocenjeni letni strošek zaradi prometnih zastojev v Sloveniji je ocenjen na med 265 in 320 milijonov evrov (izgubljena produktivnost dnevnih migrantov), izgubljen čas in motnje v tovornem prometu, poraba goriva, dodatne emisije).

Trenutno stanje vse prej kot rožnato

"Dogaja se to, na kar smo opozarjali že leta prej. Prenasičenost prometa povzroča, da se potovalni časi podaljšujejo, tudi kadar na cesti ni posebnih dogodkov. Nesreče, zapore ali druge izredne okoliščine pa stanje le še dodatno poslabšajo," pravijo na Darsu, ki upravlja omrežje z več kot 600 kilometrov avtocest in hitrih cest. Kot dodajajo, je glede na števce prometa v prvih osmih mesecih letošnjega leta glede na isto obdobje lani promet narasel za slab odstotek, medtem ko je bilo v poletni sezoni na naših cestah celo za 2,3 odstotka manj prometa kot lani.

Vendar so projekcije za naprej neugodne. Še posebej na primorski avtocesti se obetajo še slabše razmere. "Ne razpolagamo s podatki, da bi se rast prometa ustavljala. Glede na napovedi pristanišč o povečanju pretovora blaga lahko pričakujemo neko ustaljeno rast prometa in posledično, brez izvedenih ukrepov, bo promet še težje obvladljiv," opozarjajo na Darsu. 

Mnogi vztrajno ponavljajo, da bi stanje bistveno izboljšali že, če bi tovornjake z avtoceste preusmerili na železnico, vendar realnost Slovenije kot izredno pomembnega tranzitnega križišča evropskih koridorjev ne sledi nujno tem trditvam. "Tovorni promet je zagotovo dejavnik, ki zmanjšuje pretočnost prometa – večji kot je delež tovornih vozil v prometnem toku, slabša je pretočnost. Ampak tovorni promet ni kriv za prenasičenost omrežja, kar dokazujejo dnevi, ko je tovorni promet prepovedan, zastoji na kritičnih odsekih pa kljub temu nastajajo. saj se ti pojavljajo tudi ali še posebej v dnevih, ko velja splošna prepoved tovornega prometa," opozarjajo na Darsu. 

Kakšni kolapsi se lahko dogajajo, je dokazovala sončna nedelja 21. septembra, ko se je najprej zaradi visoke gostote prometa in nato več blažjih prometnih nezgod potovalni čas med Koprom in Ljubljano podaljšal na tri ure in več.

Pričakujte več prometa, pa tudi več obnovitvenih del  

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je pred dnevi opozoril, da se treba zaradi 10 do 15 letnih zamud države v izgradnjo nujne infrastrukture, ki bi sledila rasti prometa pri nas, v prihodnjih letih pripraviti in navaditi na dodatne obnove, ki bodo na dolgi rok izboljšale pretočnost, a v času izvajanja del vplivale na pretočnost.

Pred kratkim so začeli z deli za izgradnjo tretjega pasu med Domžalami in Ljubljano, po pridobitvi dolgo pričakovanega okoljevarstvenega soglasja bodo še letos šli tudi v izvedbo javnega naročila za izgradnjo tretjega pasu na primorski avtocesti med Ljubljano in Vrhniko. Delno olajšanje na teh dveh odsekih se pričakuje ne prej kot po letu 2027.

Anže Petkovšek

Če niti vozniki ne sodelujejo ...

Poleti so na Darsu sledili zgledu v nekaterih sosednjih državah in zagnali projekt dinamičnega uravnavanja največje dovoljene hitrosti. Glede na gostoto prometa se lahko na informacijskih portalih že nekaj kilometrov pred zgostitvijo izpišejo znaki za nižjo dovoljeno hitrost. Gre za tako imenovani mehki ukrep, ki bi, če bi vozniki pravočasno stopili s plina in držali varnostno razdaljo, bolj enakomerno razporedil prometni tok in zmanjšal možnost nastajanja učinka elastike s fantomskimi zastoji, v katerih zelo pogosto nastajajo naleti.

Sama pretočnost se lahko z dinamičnim uravnavanjem hitrosti izboljša za med tremi in petimi odstotki. To sicer ne bi odpravilo zastojev na najbolj obremenjenih odsekih, priznavajo pri upravljalcu. Vendar za zdaj projekt ne daje zadovoljivega rezultata.

"Opažamo, da odziv voznikov še ni na ravni, kot bi si želeli. Podrobnih analiz hitrosti sicer še nismo izvedli, a trenutna opažanja na cestnem omrežju ne kažejo, da bi bile nove omejitve hitrosti v večji meri upoštevane," pravijo pri Darsu in prst uperjajo proti voznikom, ki se ne "držijo osnovne in edine zahteve sistema in to je upoštevanje predpisane omejitve hitrosti." 

Voznike k spoštovanju trenutno veljavne hitrosti Dars prek portalov spodbuja z napisi v slovenskem in angleškem jeziku. V praksi se nižje hitrosti v kritični fazi vožnje drži premalo voznikov.

Čeprav pri Darsu tega ne izrečejo na glas, pa bi bil eden temeljnih vzrokov za nesodelovanje voznikov lahko tudi pomanjkljiv nadzor s strani policije, ki mora po zakonu bdeti nad početjem voznikov. Kot je znano, sistem sekcijskega merjenja hitrosti na štirih odsekih še dolgo ne bo v polnosti vzpostavljen in je tudi vprašanje, v kolikšni meri bo že prilagojen na dinamično prilagajanje po večkrat dnevno. Eden najbolj učinkovitih načinov za nadzor (in preventivo) ostaja fizična prisotnost policistov z merilniki v rokah, najbolj pogosto na nadvozih.

"S policijo redno sodelujemo na številnih področjih zagotavljanja prometne varnosti. Po analizi hitrosti oziroma potovalnih časov za prva dva meseca obratovanja sistema se bomo sestali s policijo in definirali nadaljnje korake," je bilo vse, kar so glede tega povedali na Darsu.

andrej.leban@styria-media.si