Mitsubishi space star je že res eden najmanjših avtomobilov na trgu, vendar je prostoren za pet odraslih in tudi prtljažnik ni med manjšimi. Z 1,2-litrskim trivaljnim motorjem, ki mestnemu avtomobilu ponuja dovolj agilnosti, obljublja majhne stroške lastništva. Na seznamu slabosti izpostavljamo trdo in plastično notranjosti in tudi občutek slabše kakovosti izdelave.
Mitsubishijev space wagon iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je kljub kompaktnim meram ponujal prostor sedmim potnikom. Delno je bil hit, saj je veljal za najcenejše večnamensko vozilo. Morda je tudi to razlog, zakaj se je Mitsubishi odločil za ime space star. Space star je pravzaprav nadomestek colta, ki so ga cenovno uvrščali višje, za nameček pa je bil še pretežak.
Prtljažnik uporabnikom prijazen
Namen lahkega space starja (tehta vsega 845 kilogramov) je v prvi vrsti za malo denarja in majhne stroške lastništva ponuditi kar največ prostora, pri čemer mora ohraniti kompaktne mere. In to jim je uspelo, saj je navzven majhen avtomobil (v dolžino meri manj kot 3,8 metra), z 2,45 metra medosne razdalje znotraj dovolj prostoren. V osnovi prtljažnik meri 235 litrov, a uporabnost povečuje velika odprtina za nalaganje, dodaten prostor pa je v primerjavi s predhodnikom dobil s predalom pod prtljažno preprogo, kamor lahko spravljamo na primer umazane ali mokre predmete. Pohvalno niso varčevali pri razvoju zadnje klopi, ki je deljiva v razmerju 60/40, ena od pametnih rešitev pa je kljukica na hrbtišču prednjih sedežev z nosilnostjo štirih kilogramov.
Bočna vrata za vstop na zadnjo klop bi se lahko odpirala bolj pod kotom, zato je nameščanje otrok na zadnje sedeže, kjer je prostora za kolena v tem razredu malih vozil nadpovprečno veliko, tudi za glavo, malo težje.
Le lcd ekranček
Spredaj deluje zelo prostoren, udobje na daljših poteh načenjajo sedeži, ki ne ponujajo dovolj oprijema. Vzmetenje namreč v ovinkih in krožiščih dovoljuje precej nagibanja. Kabina je zelo plastična, prevladuje trda plastika, izdelava se zdi zgolj povprečna. Predvsem zmotijo "črički" v armaturni plošči.
Oblikovno potovalna kabina ne prinaša presežka, že dolgo se nisem vozil v avtomobilu, ki ne ponuja večjega zaslona, ampak samo lcd ekranček. To nakazuje, da gre za preprost avtomobil, ki bolj kot na čustva cilja na racionalnost. Tako so novi merilniki barvni in dobro pregledni, do podatkov potovalnega računalnika, kot so poraba, doseg ... dostopamo s pomočjo pritiskanja na tipko na merilnikih, kar je še ena od funkcij, ki je v avtomobilizmu že skoraj izumrla.
Testni avtomobil je bil opremljen z najvišjo stopnjo opreme, kar pomeni tudi enopodročno klimatsko napravo. Zanimivo povezava z mobilnim telefonom je možna le preko glasovnega upravljanja, kar se mi ne zdi dobro in uporabniku prijazno, pozitivno plat puščajo števile odlagalne površine in predali.
Brez modernih sistemov za pomoč vozniku
Ima najnujnejše sistem pomoči, kot je sistem HSA, ki na klančini zadrži vozilo, da lažje speljemo. Po novem lahko na avtoradiu poslušamo tudi digitalni radio (DAB). Modernih asistenčnih sistemov, kot je samodejno zaviranje v sili, ki je pogoj za pridobitev najvišje ocene na varnostnih testih Euro NCAP, space star nima.
Prav privlačen malček
Od zunaj je vtis prestižnejši kot od znotraj, sploh z dvobarvno karoserijo. Črna zunanjost z rjavimi dodatki in obilico kroma na karoseriji se mu poda. Žarometi spredaj so zdaj lahko biksenonski, dnevni in zadnji pa v tehnologiji led, zaradi česar je ponoči dobil prepoznavni pečat. Zadaj je na novo oblikovan spojler, ki je pika na i privlačne zunanjosti.
Če spojler nakazuje na neko mero dinamike, temu med vožnjo ni povsem tako. Na izbiro sta dva trivaljna bencinska motorja. 1,0-litrski z 52 kilovatov moči (71 KM) in 88 Nm navora ter 1,2-litrski motor z 59 kilovatov moči (80 KM) in 106 Nm navora. Menjalnik je le ročni petstopenjski. Preizkusili smo dva tisočaka dražji zmogljivejši motor.
Agilen na račun majhne mase
1,2-litrski bencinski atmosferski motor se sicer z lahkoto kosa z lahko karoserijo in poskrbi za veliko živahnosti, a je pri tem glasen. Najbolje deluje v srednjem območju vrtljajev, kjer je tudi najbolj odziven. Motor proizvaja tipičen glas trivalnjega mlinčka, veliko hrupa zvoka motorja pa se prebije v potovalno kabino. Z lahkoto, kljub petstopenjskemu ročnemu menjalniku, se kosa tudi s hitrostmi nad avtocestnimi omejitvami. Zamera petstopenjskemu menjalniku gre le vzvratni prestavi, ki lahko dela nekaj preglavic, če dobro ne pohodimo sklopke.
Za volanom boste cenili zunanje dimenzije vozila. Kljub temu da parkirnih tipal ni imel, jih bistveno niti nisem pogrešal, kljub temu, da so se mi kamere za pomoč pri vzvratni vožnji prikupile. Vozilo spravimo tudi na najmanjša parkirna mesta, hkrati pa je obračalni krog tako majhen, da je obračanje na majhnem prostoru učinkovito.
Z nežno nogo boste v povprečju porabi manj kot pet litrov bencina, če ga boste priganjali po avtocesti in v mestu bo porabil okoli šest litrov.
Mitsubishi space star z osnovnim motorjem in opremo ter vključenim popustom (2.000 evrov) močno seže pod 10 tisočakov evrov (8.990 evrov). Testni avtomobil z 1,2-litrskim trivaljnikom, najbolj popolno opremo in dodatno opremo seže z vključenim popustom do 12.440 evrov.
Podatki o vozilu: Mitsubishi space star 1,2 (Intense)
Motor: 1.193 cm3, bencinski trivaljni, 59 kW (80 KM) pri 6.000 vrt/min.
Navor: 106 Nm pri 4.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 3.795 × 1.655 × 1.505, medosna razdalja 2.450
Prtljažnik (v litrih): 235
Poraba na testu: 5,2 litra/100 km (mešani cikel), izpust 106 g CO2/km
Zmogljivosti: 180 km/h, 11,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: 10.990 / 13.990/ 14.440 / 12.440 evrov (osnovni/testni/testni z dodatki/ popust)
Plusi: Prostornost, zunanji dizajn, cena, okretnost in agilnost;
Minusi: "črički" v kabini, natančnost menjalnika, plastična notranjost;
