Z njim je mogoče iti tudi na turnejo

Stvar na prvi pogled ni tako zakomplicirana - kdor si želi uporabnosti citroën berlinga, ga citroën C4 ne bo zanimal, enako je z renault kangoojem napram renault scenicu ali VW caddyju proti VW touranu. Klasični enoprostorec je pač bolj pisan na kožo udobnemu družinskemu življenju, medtem ko se iz kombiniranih vozil razviti potniški modeli odlično odrežejo, ko je govora o prtljažniku, zelo priljubljeni so med ljubitelji narave, ki vanj mimogrede pospravijo par koles ali kajak in hajdi na avanturo. Lastniki morajo pogoltniti le malce bolj “tovorno” vožnjo in praviloma precej manj udobja.

Kombinirano vozilo? Le po nazivu!

Pri Fordovem tourneu connect pa je stvar malce drugačna, celo bolj zapletena. Pa ne le zaradi poimenovanja (znajti se je treba, kakšna je razlika med tremi popolnoma različnimi Fordovimi potniškimi modeli tourneo connect, tourneo courier in tourneo custom), temveč tudi zaradi umestitve med ostale “družinarje”, saj sta v tem velikostnem rangu v ponudbi že C-max in grand C-max.

Saša Despot

A obstajajo tudi razlike z 'maxoma', plastika je mestoma trša, reže med spoji večje, med obema prednjima sedežema so le ozki nasloni za komolce in ne klasične konzole. Maxa med dodatno opremo za najbolj zahtevne ponujata še druge lastnosti, ki si jih v connectu ni mogoče omisliti, denimo samodejnega parkirnega asistenta. Ima pa connect bočna drsna vrata, kar olajša vstopanje, a je potrebno za zapiranje močna roka. Zadnja prtljažna vrata so res ogromna in čeprav služijo kot prikladna streha v dežju, jih je težko odpirati in je za to potrebnega več prostora na parkirišču, izbočenemu in ostremu zaklepu pa se velja z glavo izmikati.

Običajnega za velike družine, večjega za največje

Družil sem sem z obema connectoma, tako običajnim 4,4-metrskim kot podaljšano sedemsedežno različico, ki meri že zajetne 4,8 metra. Slednji omogoča prevoz sedmih potnikov, za tista v tretji vrsti je to seveda bolj kot ne zasilni prevoz, če nista ravno iz vrtca.

Po drugi strani je velik adut obeh connectov notranja prilagodljivost, saj je mogoče sedežem preklapljati tako naslonjala (tudi sovoznikovega) kot zgolj sedala, tudi odstraniti je mogoče vse iz vozila. Takrat se connect prelevi v avto za selitveni servis ali pa zasilni počitniški avtodom, v katerem dva enostavno prespita. Grajam le dokaj zapletene, mestoma celo nelogične vzvode za zlaganje in odstranjevanje sedežev. Glede odlagališč je connect povsem v trendu z družinskimi potrebami, med drugim so na razplago strešne police spredaj in zadaj, shrambe v dnu vozila, prostorček na armaturni plošči …

(Grand) C-max je v primerjavi s connectom gotovo v precejšnji prednosti, ko je govora o vožnji, nenazadnje gre za enega najbolj dinamičnih enoprostorcev. Saj tudi v connectu ni slabo, a se predvsem v večji različici v ovinkih čutita višina in dodatna masa avtomobila, zadnje vzmetenje pa prek neravnin ne more tako učinkoviti blažiti tresenja. 

Namesto sklepa

Potniški connect je nišni model, ki bo imel po mojem mnenju kar težavo najti svoje mesto že znotraj zelo razvejane Fordove družinske ponudbe, ta je lahko hkrati tudi precej cenejša. Nagovarja nekonvencionalne kupce, pri katerih se družinska raba prepleta še z željo, da je tudi pri vožnji na počitnice v rezervi še vedno kakšnih 200 litrov prostora. Kdor pa je pripravljen prisluhniti, ne bi smel biti razočaran. A za to morajo biti tudi pripravljeni plačati več kot za enoprostorca.