Povzročitelji hudih prometnih nesreč so letos še bolj pijani.
S kakšnimi dilemami se pred odhodom domov sooča voznik, na zabavno-realističen način prikazuje spodnji video:
Toplejše vreme, bližnji konec šolskega leta in okus po počitnicah - vonj po zabavi je v zraku! Na žalost pa ni zabave za policiste, reševalce in cestne ter komunalne službe, ki dan za dnem srečujejo prizore hudih prometnih nesreč, v katerih je v nekaj hipih uničeno življenje ne le udeležencev, temveč tudi njihovih bližnjih.
Čeprav so opozorila, svarila in dokazi v obliki pohabljenih ljudi in svežih grobov stalno okoli nas, pa nekateri še vedno ne razumejo, da alkohol in ključi avtomobila preprosto ne smejo iti skupaj. Približno vsaka enajsta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, kar tretjina vseh prometnih nesreč, v katerih je lani nekdo izgubil življenje, pa se je zgodila zaradi udeleženca, ki je bil pod vplivom alkohola ali drog.
Je bilo letos stanje v prvih petih mesecih kaj boljše?
Do 15. maja se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo 456 prometnih nesreč oziroma 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 8 udeležencev, (47 odstotkov manj), prav tako se je zmanjšalo število telesno poškodovanih - letos je bilo 37 hudo telesno poškodovanih in 173 lažje telesno poškodovanih (upad za 8 oziroma 6 odstotkov).
Zaradi vpliva alkohola se že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Takšni vozniki imajo namreč močno upočasnjene reakcije, ne ločijo več posameznih barv in imajo tunelski vid.
Če padanje števila nesreč zaradi alkohola vzbuja optimizem, pa je zaskrbljujoč podatek, da so bili povzročitelji letos še bolj pijani, saj je bila povprečna stopnja alkohola v krvi 1,46 g/kg, pri tistih, ki so povzročili smrt udeležencev, pa kar 1,76 g/kg. Pri obojih kategorijah voznikov je torej povprečna opitost tolikšna, da bi mu policist, če bi takšnega voznika uspel ustaviti, še preden je povzročil tragedijo, gladko vzel izpit.
So najnevarnejši mladi vozniki?
Največ umrlih udeležencev je bilo zaradi pijanih povzročiteljev letos med 25 do 34 let, medtem ko največ tovrstnih nesreč povzročijo vozniki v starostni skupini med 35 in 44 leti.
Še bolj nevarne v prometu so droge, saj imajo vsaka zase bistven vpliv na obnašanje voznika: kanabis povzroči izredno dolge reakcijske čase in raztresenost, ekstazi povzroča agresivnost za volanom, kokain pretiran pogum ...
Še posebej mlajši in manj izkušeni vozniki se teh vplivov premalo zavedajo, kar v povezavi z drugimi dejavniki kot so vpliv vrstnikov, prehitra vožnja in dokazovanje, uporaba mobilnega telefona, vožnja ponoči in utrujenost, lahko zelo hitro pripelje do zelo hudih posledic.
Izkoristite subvencijo za taksi ali najdite nekoga v pižami!
Da naj vzamejo pamet v roke, voznike te dni opozarjajo številne vladne in nevladne organizacije. O podpori Agencije za varnost prometa tako poteka akcija Čista nula, čista vest v izvedbi Zavoda Varna pot, kjer mlade na prireditvah in v gostinskih lokalih po Sloveniji spodbujajo k načrtovanemu in varnemu odhod domov z zabave.
Potekale bodo tudi intervencije na mestu nastanka potencialnih nevarnosti za mlade in sicer v obliki varnih in brezplačnih prevozov mladih na in iz zabav, v okviru projekta Heroji furajo v pižamah, ki ga vodi Zavod Vozim. Vsem, ki načrtujejo večerna druženja v Ljubljani, pa bodo na voljo v projektu Aftertaxi, ki ga izvaja Združenje Drogart, na voljo kuponi afterTAXI, ki zagotavljajo varen odhod domov v obliki subvencionirane vožnje s taksijem v vrednosti 5 evrov.
dezurni@zurnal24.si
