Nemška organizacija ADAC je po uradni metodologiji EU opravila redni letni pregled 16 predorov v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Slovenskih predorov tokrat ni bilo na seznamu.
Strokovnjaki za varnost so ocenjevali, v kolikšni meri omenjenih 16 predorov ustreza standardom EU, ki veljajo za področje varnega prometa in ki naj bi jih članice začele upoštevati do leta 2019.
Rezultati so slabi, saj kar polovica oziroma 8 od pregledanih predorov ne ustreza niti minimalnim standardom EU. Eden najslabših je predor Učka na istrskem ipsilonu, ki ga na poti v in iz Istre uporabljajo tudi številni Slovenci.
Avstrija opravila domačo nalogo tudi pri starejših
Najbolj zadovoljni so ocenjevalci s stanjem avstrijskih predorov, saj je vseh pet dobilo pozitivno oceno: Gleinalm, Klauser, Perjen, Hiefler in Oswaldiberg. Zadnja dva sta na turski avtocesti med Celovcem in Gradcem. ADAC ugotavlja, da je Avstrija dobro naredila domačo nalogo in čeprav so bili nekateri od ocenjevanih predorov odprti že pred 40 oziroma eden celo skoraj 50 leti, so zaradi posodobitev danes sodobni in za potnike varni.
Prav vsi predori so v štirih različnih ocenjevanjih kategorijah - preventiva, možnost samoreševanja, dostopnost in skupna ocena - prejeli samo zelene oznake.
Največ ugotovljenih pomanjkljivosti se nanaša na slab sistem nadzora nad dogajanjem v predoru ter na slabe možnosti zunanje intervencije v primeru dogodka. Veliko napak pa so odkrili tudi pri možnosti samoreševanja ujetih voznikov iz nevarnosti, saj bi morali načrtovalci in upravitelji narediti veliko več na področju razsvetljave, jasnejše signalizacije, razmikov med telefonsikimi stebrički ... Zelo je pešala tudi s tem povezana preventiva.
Ocenjevalci ugotavljajo, da tudi po dobrih 16 letih od začetka veljavnosti direktive o predorih v EU vsi evropski predori na poti prek Alp na jug in v obratni smeri, ki jih še posebej poleti uporabljajo dopustniki, niso varni. Nekateri so v primeru neljubih dogodkov celo smrtno nevarni.
Italijanski predori: le eden pogojno, vsi ostali slabi do zelo slabi
Stanje v Italiji je precej slabše. Od sedmih ocenjevanih predorov na severu države je le en dobil delno pozitivno oceno, vsi ostali pa negativno. Slovencem najbližji nevarni predor je na avtocesti Videm - Beljak pri Trbižu. Ocenjevalci so ugotovili, da v nekaterih italijanskih predorih manjkajo izhodi v sili, gasilni aparati in hidranti, ni niti infrastrukture za klice v sili.
Našli so tudi slabo označene evakuacijske poti, slabo je bilo poskrbljeno za zvočnike, za video nadzor ... Najslabše stanje jih je pričakalo v predoru Les Cretes v dolini Aoste in v predoru Gioci med Genovo in Milanom.
Za tako slabo stanje italijanskih predorov pri ADAC vidijo razlog v tem, da jih je večina v zasebni lasti družbe Autostrade l'Italia, ki je že tako tarča kritik o slabem upravljanju z omrežjem. Med drugim je bil pod njenim upraviteljstvom viadukt Morandi pri Genovi, ki se je leta 2018 zaradi dotrajanosti zrušil in ubil 43 ljudi.
Pri ADAC opozarjajo, da pomanjkanje denarja ne bi smel biti izgovor in da bi morali poskrbeti vsaj za nekatere razmeroma poceni ukrepe, kot so gasilni aparati.
Hrvaška: rdeča pika v Istri
Na Hrvaškem sta dva predora ADAC test prestala z zeleno oceno, to sta predora Sveta tri kralja na avtocesti Zagreb - Macelj (Gruškovje) in Konjsko na avtocesti pri Splitu. Negativno rdečo oceno pa si je prislužil dobrih pet kilometrov dolg enocevni predor Učka pri Vranji. Ocenjevalci so ugotovili številne pomanjkljivosti, med drugim preveliko razdaljo med zasilnimi režami, nepravilnosti v cestnih oznakah, še posebej pa dejstvo, da predor nima zasilnega izhoda ali alternativnega dostopa vanj za reševalce. Ni niti zvočnikov za obveščanje.
Predor Učka so zgradili na začetku 80. let minulega stoletja in je pomenil veliko pridobitev, saj je močno skrajšal časovno pot med Istro in notranjostjo Hrvaške. Omejitev hitrosti skozi cev predora, skozi katero promet poteka po dvosmernem vozišču, je 80 km/h. Hrvati želijo zgraditi še drugo cev, a denarja v tem hipu za tako veliko naložbo ni na voljo, prav tako bi morali obnoviti tudi prvo cev.
Po tragediji leta 1999 prišlo na plano marsikaj
V preteklosti je v okviru projekta EuroTAP ADAC ocenil tudi nekaj predorov v Sloveniji. Predori so se varnostno praviloma uvrstili med boljše v Evropi z izjemo enocevnega predora Karavanke, ki je pred več kot desetletjem prejel oceno zadovoljivo, od takrat pa so v njem izvedli že več izboljšav.
EU je po požaru v predoru Mont Blanc med Italijo in Francijo leta 1999 , v katerem je umrlo 39 ljudi, sprožila proces ocenjevanja in potrebne modernizacije predorov, ki naj bi zajel okoli 300 predorov po vsej Evropi. Danes tudi na podlagi novih dognanj in izkušenj v 11-kilometrskem enocevnem predoru pod Mont Blancom veljajo izredno strogi varnostni ukrepi glede izvajanja preventive in nadzora nad obnašanjem voznikov.
Ker so nekatere članice zamudile z vpeljevanjem direktive o varnosti v predorih, je EU lani jeseni sprožila postopke proti Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Italiji in Španiji. Še posebej Italija je glede varnosti v predorih zelo kritična država.
