Z električnim renault zoejem pot na obalo daljša le za slabe pol ure

Električni avtomobili tudi v Sloveniji dobivajo nov zagon. Na cesti jih je zaradi različnih projektov, ki so sicer v poizkusnih fazah, na primer car sharing v Ljubljani, svojo paleto električnih modelov bo kmalu predstavil tudi LPP, svoje so naredile tudi dokaj visoke subvencije za nakup električnega vozila, opaziti že lepo število.

Zoe z zdajšnjo baterijo primeren za mestno vožnjo

Renault zoe ni bil prvi električni avtomobil, ki smo ga preizkusili, tudi zoeja smo v preteklosti sicer že preizkušali. A večinoma v urbanem okolju, za kar je bil tudi izdelan. Z izboljšavami na infrastrukturi, predvsem postavitvijo polnilnih postaj na avtocestnem križu pri nas, smo se odločili, da preverimo uporabnost tudi na daljših razdaljah. Na tem mestu je treba poudariti, da bo tako zoe, kot tudi BMW i3 že kmalu na voljo z zmogljivejšo baterijo, ki bo tudi na avtocesti omogočala realen doseg okoli 200 kilometrov. Še vedno premalo, da bi se iz Ljubljane brez ustavljanaj odpravili v Portorož in nazaj. Zato so ključnega pomena polnilne postaje na poti. Petrol je na avtocestnem križu postavil 26 polnilnic. Seznam polnilnic je na voljo tukaj.

Na poti LJ - KP na AC dve hitri polnilnici na vsaki strani

Iz Ljubljane na poti do Portoroža in nazaj lahko vozilo polnite na Petrolovi postaji na Lomu (zahod in vzhod), oziroma Ravbarkomandi (vzhod in zahod). Na Ravbarkomandi je na poti proti Obali smiselno napolniti baterijo. Zaradi tega se nam je pot do Portoroža podaljšala za slabe pol ure. Polnilnica je bila nezasedena. Na hitri polnilnici ni potrebno imeti svojih kablov, je pa te vedno priporočljivo prevažati s seboj v prtljažniku. Za polnjenje je potrebna ustrezna kartica, v tem primeru Petrolova, trenutna cena elektromobilnosti pri njih pa je 0,20 evra na minuto polnjenja. Torej štiri evre za 20 minut polnjenja, kar je dovolj, da smo se z zoejem pripeljali do Portoroža, kjer pa izbira elektirčnih polnilnic ni ravno pestra. Polnilnica je na voljo v Marini Portorož, možnost polnjenja pa ponujajo tudi nekatere restavracije, a jih je dobro prej že po telefonu o tem povprašati. Seznam najdete tukaj.

Zahteva za tako pot zahteva torej dobro pripravo.Z njo pa tudi pot na Obalo ni prezahteven projekt.

Leta 2016 6 ur, zdaj 2,5 ure

Lastniki električnih vozil, pa tudi podjetja in inštutucije so se zato zaradi izmenjave izkušenj združila v društvo DEVS.

Predsednik društva Simon Čretnik je za zurnal24.si pojasnil, da je bila zaradi pomankanja polnilne infrastruture pred nekaj leti že malce daljša pot po Sloveniji lahko precejšen izziv. Danes je v Sloveniji že blizu 300 javno dostopnih polnilnih mest, prav tako je avtocestni križ dobro opremljen s hitrimi DC polnilnicami (nekaj minutni postanek zadostuje za nadaljevanje poti). "Seveda se število polnilnic (tako javnih kot zasebnih) še vedno povečuje, tako, da večjih ovir glede polnjenje trenutno praktično ni več,“ pravi sogovornik in dodaja, da moramo polnilno infrastrukturo širiti skladno z večanjem voznega parka električnih vozil.

Čretnik navaja lastne izkušnje pri potovanju iz Celja do Kopra z električnim avtomobilom srednjega razreda (npr. nissan leaf). V začetku letošnjega avgusta so za pot potrebovali dve uri in pol (od tega je bilo okoli 20 minut zastojev in 15 minutni postanek na hitri DC polnilnici). "Če upoštevate, da je bilo za isto pot z istim avtomobilom še leta 2013 potrebnih več kot šest ur (možno je bilo samo polnjenje na običajnih počasnih polnilnicah, kar je pomenilo okoli štiri ure), je napredek v zadnjih letih očiten.“

Od Lendave do Kopra skoraj tako hitro kot s klasičnim

Kot zanimivo sogovornik izpostavlja pot od Lendave do Kopra (nekaj več kot 300 kilometrov), ki se jo s fosilnim vozilom prevozi v okoli treh urah, pri električnem pa je le ta trajala le dobre pol ure dlje. "Če se vključi tudi fiziološke potrebe voznikov in potnikov (razgibavanje, kava, wc,…), ki so bolj ali manj enake za voznike električnih in fosilnih vozil pa je razlika minimalna oziroma je skorajda ni,“ meni Čretnik.