Mercedes-Benz je ob deseti obletnici svojih priključnih hibridov pripravil predstavitev četrte generacije priključno hibridnega pogonskega sklopa, ki danes omogoča celo do dobrih sto kilometrov električne vožnje in celo več, posebnosti pa sta tudi možnost hitrega polnjenja baterije z enosmernim tokom ter dizelski priključni hibrid, ki so ga drugi proizvajalci že bolj ali manj opustili.
Mercedes-Benzovega strokovnjaka za razvoj priključno hibridnih pogonskih sklopov Michaela Scholza smo vprašali, kako to, da so v svojih vozilih obdržali možnost dizelskega priključnega hibrida. Z njim sta namreč še vedno lahko opremljena mercedes-benz razreda E in mercedes-benz GLC.
Zakaj dizelski PHEV?
Scholz pravi, da so dizelski motorji še vedno pomemben del v ponudbi njihovih vozil predvsem na evropskem avtomobilskem trgu. Zato jim je bilo že v začetku povsem jasno, da bi, če bi v priključno hibridnem avtomobilu združili zmogljivi dizelski motor in učinkovito hibridno enoto, lahko razvili zelo učinkovit pogonski sklop.
Zanimalo nas je tudi, če sta razvoja bencinskega in dizelskega hibrida različna in v čem se razlikujeta. Scholz pravi, da ko gre za razvoj, med obema sklopoma ni tako velike razlike. V vseh primerih so v središču pogonov zmogljivi motorji na notranje zgorevanje, ki jim dodajo hibridno enoto. Dodaja, da se morajo pri dizelskih motorjih, v primerjavi z bencinskimi, malce bolj posvetiti sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov in jo prilagoditi uporabi v okviru hibridnega sklopa. Ti sistemi so na dizelskih motorjih pač bolj kompleksni.
Vsi drugi elementi pa so bolj ali manj primerljivi. Morda, pravi Scholz, je treba hibridni uporabi prilagoditi tudi možnost hitrega zagona dizelskega motorja, predvsem ob nizkih temperaturah. Karakteristike dizelskega motorja so v tem primeru drugačne od bencinskega, zato mu je treba prilagoditi tudi strategije za zagon motorja. Vendar te razlike niso zelo drastične.
Elektromotor v menjalniku
Nekateri proizvajalci elektromotorje vgrajujejo ločeno od motorjev z notranjim zgorevanjem, pri Mercedes-Benzu pa so uporabili koncept, pri katerem je elektromotor vgrajen neposredno v menjalnik. Zakaj? Scholz pravi, da je največja prednost takšne zasnove, da jo lahko brez posebnih prilagoditev implementirajo v vse vrste avtomobilov.
Zunanji paket je v vsakem primeru bolj ali manj enak, čeprav je menjalnik brez dodanega elektromotorja ali pa je ta visokonapetostni motor priključnega hibrida ali 48-voltni elektromotor blagega hibrida. Integracija različnih pogonskih sklopov v avtomobil je torej zato lahka, dobra pa je tudi razporeditev mase avtomobila, kar pripomore k dobrim voznim lastnostim.
Glede razlik med sedanjo in prejšnjo generacijo priključno hibridnega pogonskega sklopa Scholz pravi, da je najboljša izboljšava predvsem večji električni doseg, ki izhaja iz višje kapacitete baterije. Ta je povsem drugačna kot v prejšnji generaciji.
Pri izbiri baterije so bili pozorni tudi na njeno obliko, saj so hoteli iz prtljažnika odstraniti izrazito stopničko in omogočiti ravno dno, kar jim je tudi uspelo. Sicer pa je šlo predvsem zato, da zagotovijo večji električni doseg in izboljšajo hitrost polnjenja, da bi lahko vozniki brez težav z elektriko premagovali razdalje, ki jih običajno prevozijo na dan.
Inženirjem je uspelo zagotoviti tudi fleksibilno regenerativno zaviranje. Scholz pravi, da to pomeni, da niso odvisni od klasičnega zavornega sistema z ojačevalnikom na osnovi vakuuma. Zdaj je električni zavorni sistem popolnoma neodvisen od tornega in vedno lahko zagotovijo optimalno razmerje med obema.
Glede na to, da lahko povprečen voznik torej večino prevozov opravi na elektriko, nas je zanimalo, kako to vpliva na gorivo v posodi. Scholz pravi, da je gorivo namreč pod povišanim zračnim tlakom shranjeno v zatesnjeni posodi, zato je izhlapevanje lahko hlapljivih snovi onemogočeno. Po njegovem zato ne bi smelo biti težav.
Kaj bi priporočil uporabnikom hibridnih vozil?
Kakšni so triki za gospodarno vožnjo? Scholz pravi, da je najpomembnejši in najlažji trik redno polnjenje baterij. Ravno zato so veliko pozornosti posvetili razvoju komponent za polnjenje baterij, ki so mu dodali tudi možnost hitrega polnjenja na enosmerni polnilnici.
Poleg tega so v kombinaciji z navigacijsko napravo izdelali tudi vozni program, ki vozniku omogoči, da na elektriko vozi tam, kjer je to smiselno. Ta je na voljo tudi v hibridnem načinu, ki električno vožnjo zagotovi predvsem v mestu, kjer je to najbolj učinkovito.
Kratke razdalje je z elektriko možno prevoziti tudi na avtocesti, na dolgih razdaljah pa to ni smiselno, saj elektriko v bateriji porabimo že v prvem delu poti. Smiselno pa je tam, kjer je hitrost vožnje omejena, na primer na območju gradbenih del, kar tudi zagotavlja operativna strategija priključno hibridnega pogona.
