Zadnji krik tehnike na tem področju je sistem Dolby Atmos, ki smo ga lahko preskusili v avtomobilih znamk Mercedes-Benz in Maybach v enem od središč razvoja tega sistema, snemalnem studiu SMS Studios v središču Münchna.
Podjetje Dolby Laboratories je leta 1965 ustanovil Ray Dolby, izumitelj Dolby sistema za zmanjševanje šuma na zvočnih nosilcih, ki ga je sprva namenil profesionalnim snemalnim studiem, kot Dolby B pa se je že leta 1968 uveljavil na potrošniškem trgu, kjer je poskrbel predvsem za dober zvok s klasičnih audio kaset.
Že leta 1971 si je Dolby utrl tudi pot v kinematografe, kjer ga je Stanley Kubrick prvič uporabil za film Peklenska pomaranča. Leta 1975 je bil predstavljen Dolby Stereo, za njim Dolby Stereo Digital oziroma Dolby Digital, pozneje pa Dolby Surround, ki se je sčasoma razvil v prostorski zvok Dolby Atmos, ki se je po zaslugi Applove platforme Apple Music razširil tudi na mobilne predvajalnike, v avtomobilih pa ga kot prvi avtomobilski proizvajalec ponuja tudi Mercedes-Benz.
Skoraj življenjska izkušnja
To je zelo površen opis pestrega razvoja Dolbyjevih zvočnih sistemov, ki so bili ključni za tisto, kar smo si izkusili v Münchnu. Direktor MSM Studios Stefan Bock nam je pojasnil, kaj počnejo. Pravi, da je svojo kariero v snemalnem studi začel, ko je bilo še vse v znamenju sterea in glasbenih zgoščenk. Pozneje je bil vpleten v razvoj Dolby Surrounda, ki so ga začeli po nemških kinematografih predvajati leta 1994.
Glasbenik Dave McKendry je povedal, da, ko je v münchenskem studiu prvič slišal Dolby Atmos, sploh ni bil navdušen in se je nelagodno počutil ob navdušenju drugih poslušalcev. Šele potem, ko je posnetek poslušal še enkrat, je "kliknilo". Dodaja, da je bilo ob prehodu z mono na stereo posnetke podobno. Ljudje so bili povsem začudeni, da glasba ne prihaja z ene točke, ampak se razvija po prostoru. Menili so, da to sploh ni glasba. Sam je imel podobno izkušnjo, saj se preprosto ni znal orientirati v novem zvočnem okolju. Ko pa se je znašel, je spoznal, da je ima občutek, ki ga je iskal vso kariero glasbenika. Natanko tak je, kot ga ima doma ali v studiu, ko piše skladbe, in je tudi občutek, ki si ga želi v glasbi.
Danes se zelo posvečajo sistemu Dolby Atmos, ki je med vsem zapisi za predvajanje zvoka doslej najbliže dejanski izkušnji na živem dogodku in je prilagojen za vse vrste predvajalnikov zvoka, pa naj bodo to zvočniki, slušalke, "soundbar" ali pa kabina avtomobila.
Bock pravi, da je v razumevanju sistema Dolby Atmos veliko nesporazumov, predvsem pa pojasni, da ne gre za še en kodek. Ko so namreč začeli preko Apple Music ponujati tudi sistem Dolby Atmos, so ga ljudje spraševali, kako lahko svoje glasbene datoteke spremenijo v Atmos. Veliko jih je namreč menilo, da gre zgolj za novo obliko datotek mp3, ki jih lahko pretvorijo v karkoli. Vendar pa ni tako.
Dolby Atmos namreč ni kodek, ampak kompletni "workflow", ki se začne s produkcijskimi orodji ali pa celo v glavah glasbenikov, ki zanj skladajo in aranžirajo skladbe, potem pa se njihove zamisli preko snemalnih orodij, produkcije in priprave končnega zapisa privedejo do poslušalcev. Največja razlika v primerjavi s prejšnjimi sistemi predvajanja zvoka, pa je, da gre za tako imenovani "object based audio system", torej zvočni sitem, ki je zasnovan na poslušalcu.
V nasprotju s prejšnjimi sistemi za prostorski zvok pri Dolby Atmos ne "štejejo" več zvočnikov in ne miksajo glasbe za določene zvočnike, kot denimo pri stereu, ko so imeli dva zvočnika, in pri dosedanjih sistemih za prostorski zvok, ko so imeli denimo pet zvočnikov, ki so morali biti med seboj popolnoma usklajeni in usmerjeni v prave kote, da je poslušalec dobil želeno izkušnjo.
Dolby Atmos smo lahko preskusili v limuzini maybach, ki je opremljena s premijskim zvočnim sistemom znamke Burmeister z 39 zvočniki. Vodja razvoja za zvok in izkušnje Frank Schweickhardt je povedal, da je kabina avtomobila v primerjavi s studiem, ki je urejen predvsem, za tistega, ki sedi na sredini, odlično okolje za poslušanje v sistemu Dolby Atmos, saj jo lahko optimiziramo tako, da so vsi potniki v središču. Možna je generalna optimizacija, ki vsem potnikom zagotavlja enako izkušnjo, lahko pa optimizacijo prilagodimo za tistega, ki je "glavni". Temu je na voljo najboljša zvočna izkušnja, vendar tudi ostali potniki še vedno lahko uživajo v kakovostnem zvoku.
Potem je prišla glasbena industrija, ki je hotela miksanje za sedem, devet in več zvočnikov in ljudje, ki so hoteli biti na tekočem s tehniko, so morali vsakič domače sisteme prilagajati novim ureditvam. Bock pravi, da to ni več imelo smisla, saj ljudi doma tehnologija večinoma ne zanima in niso pripravljeni kupovati vedno nove opreme. Zato so uporabili tehnologijo, ki so jo razvili za kinematografe in jo prilagodili zvočnim sistemom poslušalcev.
Audio objekt
Zdaj ne miksajo več za natančne postavitve zvočnikov, ampak za tako imenovan "audio objekt", zvočni signal v določenem trenutku v določenem prostoru. Bock pravi, da lahko denimo rečemo, da bomo kitaro imeli tu ali tam. Sistem ni več odvisen od položaja zvočnikov niti ne potrebuje zapletene postavitve množice zvočnikov, čeprav tudi v tem primeru velja, da "od viška ne boli glava" , ampak mora poznati le kote audio objekta ob določenem času, potem pa ga lahko premikajo po želji glede na končni predvajalnik zvoka.
Kar torej ustvarijo v studiu, lahko prevedejo v vsak domači sistem ali slušalke, saj obstaja tehnologija za prilagajanje predvajanja v slušalkah 3D zvoku, lahko pa tudi v kabino avtomobila. Maybachova limuzina, v kateri smo ga preskusili, ima denimo sistem z 39 zvočniki, vendar jim, pavi Bock, glasbe ni treba miksati za teh 39 zvočnikov, saj se jim samodejno prilagodi. To je tudi lepota sistema Dolby Atmos, ki mu morate zgolj "povedati", od kod naj prihaja zvok, in se bo temu samodejno prilagodil.
Zanimalo nas je, kako prehod na sistem Dolby Atmos vpliva na sam postopek snemanja. Je treba Mikrofone postaviti drugače ali narediti druge prilagoditve. Glasbenik Dave McKendry pravi, da tega načeloma ni treba. Sam je sicer glasbo aranžiral in snemal specifično za Atmos in se poigraval z različnimi možnostmi ozvočenja studia, da bi dosegel vtis, da je občinstvo z njim v dvorani, vendar to v večini primerov nima smisla. Sam se je projekta žive plošče lotil predvsem zato, da bi poslušalcem zagotovil zares intimno izkušnjo, vendar pa to ni vedno potrebno.
Bela soba
Bock je za okolje Dolby Atmos denimo posnel tudi solo posnetek flavtista. Pravi, da sam snemalni proces ni dosti drugačen kot dosedanji. Izvajalci lahko stvari delajo na način, ki so ga vajeni, in to pretvorijo v Dolby Atmos. Vendar pa sčasoma ugotovijo, da morajo razmišljati drugače in lahko posnamejo tudi zadeve, ki v stereu ne bi bile možne, ker preprosto ni prostora.
Mercedes-Benz je pri adaptaciji okolja Dolby Atmos za avtomobile sodeloval tudi s podjetjem Universal, ki je velik upravitelj avtorskih pravic. Z njim so tudi izvedli optimizacijo sistema. Za fini tuning so uporabili kar avtomobile, ki so stali pred studiem v ZDA, v Stuttgartu pa so izdelali identičen studio, kot ga je imel Universal. Schweickhardt je v šali povedal, da so pri tem li tudi tako daleč, da je moral v primeru, da je bil v enem studio lonček za kavo, moral enak lonček biti tudi v drugem. Bolj pomembno je, da so neposredno povezani z ameriškimi sodelavci, ki imajo sicer drugačne cilje. Universalovi tehniki namreč zvok optimizirajo za Apple Music, Mercedes-Benzovi pa za avtomobile.
V bistvu, pravi Bock, dobijo glasbeniki povsem belo sobo in lahko počnejo, kar hočejo, omejitev pa je le njihov okus. Dodaja, da glasbenikom vedno govori, naj določenih stvari ne počnejo zgolj zato, ker jih lahko, saj mora imeti končni zapis glasbeni smisel. Pomembno je le, da med predvajanjem zvočniki "izginejo" in se poslušalec "utopi" v glasbo.
Pri glasbi gre vedno za čustva, pravi Bock. Na voljo imajo sicer veliko tehnologije, vendar ta na koncu ni pomembna, saj je le orodje. Vendar pa jo izkoristijo zato, da v primeru živega koncerta poslušalcu zagotovijo najboljši sedež pred odrom, če gre za elektronsko glasbo, pa ni meja in toni lahko "prosto letijo" okoli poslušalca.
V realnem času lahko premaknejo praktično vse. Kar izhaja iz dejstva, da je bil sistem razvit za kinematografe, kjer imate zvoke ptic, helikopterjev, ki letijo mimo itd. Zdaj lahko to izkušnjo uporabite za glasbo in poslušalca denimo v njegovem domu postavite med občinstvo v sloviti dvorani Music Vereina na Dunaju ali kam drugam. Glasbo lahko torek poslušalcu predvajate na nov, bolj avtentičen način kot doslej.
Oživitev starih posnetkov
Pri delu se morajo sicer držati razumnih omejitev. Bock pravi, da bi poslušalca lahko postavili tudi v sam orkester, denimo poleg klarinetista, kar so že naredili. Vendar pa to nima smisla, saj noče nihče sedeti med glasbeniki in poslušati glasbo, ki ni bila napisana za to. Skladatelji so orkestralno glasbo namreč skladali zato, da poslušalci sedijo v dvorani pred orkestrom, zato je pred njim tudi dirigent.
Za Dolby Atmos lahko sicer prilagodijo tudi stare posnetke. Bock pravi, da v najboljšem primeru še vedno obstajajo originalni zvočni trakovi. Narediti je sicer treba veliko raziskav in prilagoditi dokumentacijo, ki seveda ni bil izdelana za Dolby Atmos, potem pa znova remiksajo originalne zapise.
V nasprotju z maybachom je imel mercedes-benz razreda E s premijskim zvočim sistemom "le" 15 zvočnikov, zvok pa lahko porazdeli med prednja in zadnja sedeža. Razvojnik za audio razvedrilo Raiko Eckstein nam je predstavil novost, ki bo na voljo s četrto generacijo sistema MBUX spomladi 2025. Gre za zvočne knjige, ki poleg pripovedi prinašajo tudi atmosfero, ki spremlja zgodbo in vas potopi v dogajanje. Eckstein pravi, da v avtu lahko zelo dobro razvijejo zvočne učinke, ki dobro delujejo tudi brez slike.
Zgodilo se jim je že, da so med produkcijo ugotovili, da ji manjka zapis kitarskega sola. Poklicali so inženirja, ki je izdelal master kopijo vinilke in ta jim je pojasnil, da zapisa kitarskega sola ni, ker so ga na koncu posneli kar direktno na master zapis. Takšna presenečenja so precej pogosta, pravi Bock.
Kar pa se tiče klasične glasbe, obstaja veliko odličnih stereo zapisov glasbe, za katere so razvili posebna orodja. S sodobno tehnologijo namreč izdelajo tridimenzionalni odtis koncertne dvorane. Po dvorani razporedijo 3D mikrofone in na različnih delih izmerijo odzive na predvajane zvočne impulze, ki jih potem pretvorijo v algoritme, s katerimi lahko starodobni posnetek prilagodijo za sodobni medij. Seveda pa lahko odtis dvorane uporabijo le za koncerte, ki so bili dejansko izvedeni v tej dvorani, sicer bi kombinirali dve različni akustiki.
To so denimo naredili v münchenski koncertni dvorani in prišli do stopnje, ko so lahko v studio pripeljali zvočnega inženirja, ki je sodeloval pri snemanju zapisa. Ko so mu predvajali prilagojeni posnetek je povedal, da je to njegova dvorana, vendra njegova prazna dvorana. Potem so posnetku z določenimi prijemi še "dodali občinstvo". Prišli so torej zelo blizu originalni atmosferi med snemanjem koncerta. V okolju Dolby Atmos se torej lahko naredi veliko, vendar pa na koncu gre za glasbo in ne tehnologijo, zaključi Bock.
Bolje bi bilo, da bi v avte vgrajevali sisteme, ki bi onemogočali preveliko glasnost predvajanja glasbe . Nemalokrat slišim bobnenje glasbe v mimo vozečih vozilih in se vprašam, kako lahko sploh tak šofer spremlja, kaj se dogaja v prometu. Seveda… ...prikaži veča policije ni nikjer , da bi takega oglobili.
Nevarno med vožnjo poslušati koncert, kajne novinarji, še niste slišali za to?
🍓 Ocenite mojo golo fotografijo 18+ 👉 𝐖𝐖𝐖.𝐘𝐄𝐒𝟒.𝐅𝐔𝐍 💦 nick SexyKitty20 id05170176