"72-letni mami so zdravniki diagnosticirali demenco, zato sem se nemudoma lotila iskanja doma. Vemo, da demenca hitro napreduje, sama pa kot redno zaposlena zanjo ne morem ves čas skrbeti. Prošnjo sem poslala na vseh 106 domov za starejše, kolikor jih imamo v Sloveniji. Dnevno so začeli prihajati odgovori, žal vsi negativni. Čeprav mama zadostuje kriterijem za sprejem, zanjo niso imeli ustreznega mesta, zato so jo uvrstili na sezname čakajočih. Ne vem, kaj bom storila, saj se ponekod čaka tudi po več kot leto dni," je svojo (neuspešno) izkušnjo iskanja doma z nami delila bralka.
To še zdaleč ni osamljen primer. Demografska prihodnost Slovenije ni nobeno presenečenje; število starejših se povečuje, število delovno aktivnega prebivalstva pa pada. Do leta 2050 se bo število starejših od 65 let povečalo za skoraj 50 odstotkov, število starejših od 80 let pa celo podvojilo. To pomeni, da bo posledično vse več starejših, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevni oskrbi, odšlo v dom.
Po najnovejših podatkih domskih socialnih služb ima približno 17.000 ljudi aktualno vlogo za sprejem v zavod, od česar je nujnih prošenj približno 2000. Pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije razložijo, da posamezniki prav iz razloga čakalnih vrst, označijo, da gre za nujen sprejem, čeprav to ne drži. Prav tako lahko, ko pridejo na vrsto, sprejem odložijo.
Stanje v zvezi s čakalnimi dobami za domove za starejše v Sloveniji se sicer od regije do regije razlikuje. Kot nam povedo pri DEOS, celostna oskrba starejših, kjer na več lokacijah po Sloveniji nudijo široko paleto storitev za starejše, se povprečna čakalna doba giblje od nekaj mesecev do več let. Seveda je to odvisno od lokacije, povpraševanja, potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem. Povprečno čakalno dobo za sprejem v dom za starejše tako ocenjujejo na približno 6 do 12 mesecev. Ob tem dodajo, da je to zgolj približek in se od primera do primera lahko razlikuje.
Postopek sprejema ureja Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, ki med drugim v 15. členu določa, da ob razpoložljivosti ustreznega mesta komisija predlaga sprejem uporabnika s seznama čakajočih, pri tem pa upošteva vrstni red prispetja prošenj oziroma dolžino čakalne dobe, zdravstveno stanje uporabnika, ki pogojuje vrsto potrebne storitve oziroma oskrbe, bližino stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev ter socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema.
Najbolj kritična so večja mesta, kot je Ljubljana, kjer je povpraševanje po mestih v domovih za starejše višje. Medtem so po njihovih izkušnjah v manjših mestih in podeželskih regijah čakalne vrste običajno krajše. "V DEOS Centru starejših Črnuče imamo trenutno več kot 900 prošenj na čakalni listi, v DEOS Centru starejših Trnovo pa je na čakalni listi več kot 1400 prošenj. Pri tem je treba seveda razumeti, da vse vloge niso aktualne za takojšen sprejem. Prav tako imajo lahko ljudje prošnjo pri več ponudnikih namestitve," nam razložijo pri DEOS-u.
Podobne izkušnje imajo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer povedo, da so čakalne vrste najdaljše v primerih, da gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Podobno kot pri DEOS-u sogovorniki omenijo, da se v Ljubljani in drugih večjih mestnih središčih, kot so Koper, Kranj in Krško, čaka najdlje, medtem ko so najkrajše čakalne dobe v OE Murska Sobota, Maribor in Celje.
Rešitve?
Čeprav se je s krajšanjem čakalnih vrst za domove za starejše ukvarjalo že več politkov, se stanje ne izboljšuje. Ravno nasprotno. Sogovorniki kot morebitno rešitev vidijo v reševanju kadrovske krize v domovih. Na začetku letošnjega leta so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opravili anketo, na katero je odgovorilo približno 70 izvajalcev. Ti so poročali, da imajo predvsem zaradi pomanjkanja kadra praznih malo več kot 500 postelj.
Ob upoštevanju dejstva, da je vseh izvajalcev 106, so takrat ocenili, da je skupaj zaradi pomanjkanja delavcev praznih od 700 do 750 mest. Danes je ta številka verjetno še višja – približno 1000. Posamezni domovi so bili zaradi pomanjkanja delavcev že primorani postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, nekateri pa so morali celo povsem zaustaviti sprejeme novih stanovalcev.
Neustrezni kadrovski normativi so tudi glavni razlog, da so vrata domov za starejše zaprta za bolnike s kanilo (umetno dihalno potjo) in druge bolnike, ki denimo potrebujejo peritonealno dializo, aplikacijo paranteralne prehrane, aplikacijo antibiotikov v infuzijske raztopine in podobno.
Pri družbi DEOS, kjer je zaposlenih več kot 800 posameznikov, kadrovsko stisko rešujejo s tesnim sodelovanjem z izobraževalnimi institucijami za promocijo teh poklicev, štipendiranjem, praksami in pripravništvi. Več poudarka namenjajo sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje za iskanje kadra v Sloveniji ter tujini. Zaposlene skušajo zadrževati s pomočjo sistema nagrajevanja, tako finančnega kot nefinančnega. Prav tako jim prilagajajo urnike, ki so zanje ugodnejši.
"Izziv pomanjkanja kadra in dolge čakalne dobe za domove za starejše je resen problem, ki zahteva celovite ukrepe na sistemski ravni. Treba je olajšati postopke za zaposlitev tujega kadra, promovirati poklice v zdravstveni negi in prehrani ter prenoviti plačni sistem za boljše razmerje med poklici. Pomembno je, da se obravnavajo tudi socialno šibkejši posamezniki, ki potrebujejo oskrbo, in da se zagotovi dostopno in kakovostno dolgotrajno oskrbo za vse starejše osebe v Sloveniji," so jasni pri DEOS-u.
Sogovorniki na Skupnosti spominjajo, da so pristojni sprejetje novih normativov obljubili že večkrat in se k temu lansko leto tudi zavezali v Sporazumu o razreševanju stavkovnih zahtev in o realizaciji Dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj. Rok za sprejetje pa so nato že večkrat prestavili. "Nazadnje so ga premaknili na konec letošnjega leta, vendar pri Skupnosti dvomimo v izpolnitev obljube. V tem primeru bi moral biti nujen ukrep za izboljšanje kadrovske problematike v socialnovarstvenih zavodih namreč uvrščen v nedavno predstavljene Usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Žal se to ni zgodilo. Ministrstvo za zdravje je v omenjenem dokumentu starejše povsem spregledalo," so jezni na Skupnosti.
"Vezano na plače zaposlenih v domovih za starejše odgovarjamo, da so v teku pogajalski procesi za spremembo plačnega sistema tudi na področju socialnega varstva in zdravstva, v okviru katerih se načrtuje odprava plačnih nesorazmerij in prevedba plač v nov plačni sistem," poudarijo na ministrstvu.
Na podlagi Aneksov h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva so se plače zaposlenih v zadnjih dveh letih sicer že dvignile, nazadnje aprila 2023. Poleg tega je vzpostavljena delovna skupina za reševanje kadrovske problematike v socialnem varstvu in zdravstveni dejavnosti, ki je pripravila rešitve, s katerimi bo možno izboljšati postopke zaposlovanja novih kadrov zaradi uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe kot tudi potreb po širitvah storitev. Navedene rešitve zajemajo tudi načrtovane ukrepe za okrepitev in podporo obstoječim kadrom, še razkrijejo na ministrstvu.
Tako kaže z gradnjo novih domov
Ena izmed rešitev je prav tako gradnja novih domov, ki pa je odvisna od različnih dejavnikov, vključno z investitorji in odločevalci na lokalni kot tudi državni ravni. V nekaterih regijah se novi domovi, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe, že gradijo. Po besedah sogovornikov iz DEOS-a to vseeno ne bo zadostovalo za pokritje vseh potreb. "Obstoječi domovi se trudijo povečati svojo zmogljivost, vendar je gradnja novih domov dolgotrajen proces, ki zahteva ustrezno financiranje," so prepričani.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost napovedo, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti decembra lani že objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih.
Za ukrep so iz Načrta za okrevanje in odpornost ter Proračuna Republike Slovenije namenili 65.711.000,00 evra, sofinanciranje pa bo vključevalo se gradnjo (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela), zunanjo ureditev in opremo objektov, ki bodo grajeni kot manjše samostojne bivalne enote v skladu s sodobnimi gradbenimi standardi, uporabo trajnostnih materialov ter upoštevanjem zahtev za skoraj nič energijske objekte. "Sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov so bila v okviru razpisa dodeljena 16 projektom, v okviru katerih se bo zagotovilo okoli 500 novih postelj v domovih starejših," še pojasnijo.
"Na Ministrstvu za solidarno prihodnost z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi v ospredje postavljamo tudi dolgotrajno oskrbo v skupnosti. To pomeni, da želimo okrepiti neinstitucionalno varstvo, predvsem z dolgotrajno oskrbo na domu, ki bo vključevala storitve, ki so trenutno na voljo le v domovih starejših oziroma so posebej plačljive, na primer delovna terapija in fizioterapija. Tako želimo uporabnikom oziroma uporabnicam dolgotrajne oskrbe omogočiti čim daljše samostojno bivanje doma oziroma v znanem okolju," dodajo.
Visokih cen si številni ne morejo privoščiti
Poleg dolgih čakalnih vrst in kadrovske stiske veliko posameznikom težavo predstavljajo tudi visoki stroški. Cena bivanja in oskrbe v domovih za starejše se sicer med seboj zelo razlikujejo in so odvisne od različnih dejavnikov, kot so lokacija doma, vrsta sobe (ena postelja, dvoposteljna soba, apartma) in obseg storitev, ki jih posameznik potrebuje. V povprečju pa se cene gibljejo med 1.000 in 2.000 evrov na mesec oz. 25,85 evra za Oskrbo 1 na dan in 40,69 evra za Oskrbo 4.
Poleg tega nekateri posamezniki za pomoč poprosijo socialne službe, ki preko programov socialne pomoči lahko pomagajo pri financiranju bivanja v domovih tistim, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi.
Po zadnjih dostopnih podatkih iz konca preteklega decembra je le dobrih 50 odstotkov stanovalcev lahko v celoti pokrilo oskrbnino. Pri ostalih stanovalcih so doplačila izvedli svojci oziroma država.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost tudi na tem področju rešitev vidijo v novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, v okviru katerega se za upravičenke in upravičence uveljavlja kritje stroškov socialne oskrbe v domovih starejših. To pomeni, da bodo morali po uveljavitvi teh določb stanovalke in stanovalci v domovih starejših kriti le stroške namestitve in prehrane, ostale storitve (zdravstvena in socialna oskrba) pa jim bodo na voljo brezplačno.
dezurni@styria-media.si
Problem je ker malo delavcev zdrži v DSO ,nimajo želodca za to niti živcev,zlasti mladi,ki jim je samo telefon pomemben .
Mene moti predvsem to, da nepokretnim bolnikom zaračunajo luksuz-kopalnico in balkon, če ravno ga ne morejo uporabljat in to vsakemu posebej od treh oz. petih bolnikov v eni sobi kolikor je pač prostora. Vsakemu pa zaračunajo za nego in hrano… ...prikaži več 1.200€ na mesec. A sedaj vidite kakšni profiti se delajo na račun starih bolnih, nepokretnih ljudi, ki jim 3x zamenjajo plenice in 3x nahranijo čez dan.
Mogoče bi lahko inženirji za robotiko poskusili iznajti robote, ki bi lahko opravili vsaj del nege starejših in bi tako vsaj delno razbremenili ljudi, ki so zaposleni v socialnem varstvu.