Črtni kodi piskajo zadnji dnevi

Razvili so jo strokovnjaki na ameriškem Massachusetts Institute of Technology. Gre pravzaprav za majhno točko, veliko tri milimetre. V svoji izvirni ideji v sebi skriva majhne LED-diode, prekrite s tanko masko in lečo. Želena informacija je vkodirana v luči, ki seva skozi masko.

Nov sistem kodiranja tako podatke kodira s pomočjo različnih kotov: žarki iz točke se razlikujejo po moči svetlobe, odvisno od kota, pod katerim se pojavijo.

Za prebiranje maščob, iskanje knjig, pravih poti ...
Novi kodirni sistem lahko beremo s precej večje razdalje kot tradicionalno črtno kodo, ki jo moramo približati čitalniku na vsaj 30 centimetrov. Teoretično bi jo lahko brali tudi z razdalje 20 metrov, razbrala pa bi jo lahko vsaka sodobna kamera v mobilniku, zato njena uporabna vrednost daleč presega zgolj tradicionalno označevanje izdelkov, pravijo na MIT.

V prodajalnah bi lahko tako kupci zgolj poskenirali police z mobilnikom in že dobili najugodnejšo ceno za iskani izdelek, v kodi bi se lahko skrivali podatki o hranilni vrednosti izdelka ali pa bi prodajalci z njeno pomočjo oglaševali določene produkte.

Podobno uporabna bi bila pri iskanju knjig na policah v knjižnici ali pa bi bile nameščene po ulicah. Avtomobil z vgrajeno kamero bi jih poskeniral in podatke prenesel v programe, kot je denimo Google Street View, razpredajo dalje strokovnjaki.

Počakati bo treba na nižjo ceno
Trenutno pa ima bokoda še veliko pomanjkljivost – ceno. Cena ene bokode je trenutno še 3,5 evra, pri množičnejši proizvodnji bi lahko padla na stotino te cene. Vseeno pa pri MIT že razvijajo prototip, ki ne uporablja oddajnika svetlobe, temveč deluje po principu odsevnika in bi bil tako še primernejši za označevanje izdelkov.

Prvič z njo kupili žvečilke
To ni prvič, da so se pojavili sistemi, ki bi nadomestili črtno kodo. Microsoft je leta 2007 iznašel zmogljivejšo barvno nadgradnjo črtne kode, pa tudi tehnologija identifikacije prek radijske frekvence RFID, ki jo uporabljajo denimo pri nadzoru potnih listov, še ni nadomestila tradicionalne črno-bele črtne kode. Adut slednje je poleg razširjenosti predvsem nizka cena, saj k proizvodni ceni izdelka prispeva manj kot pol centa.

Začetki črtne kode sicer segajo že v trideseta leta prejšnjega stoletja, množično pa je začela svet osvajati v 70. letih, ko so se zanjo odločile ameriške verige prodajaln s hrano. 26. junija 1974 je bil z njeno pomočjo kupljen prvi izdelek v trgovini – žvečilni gumiji.