Delež oseb, starih 65 ali več let, se od leta 1987 stalno povečuje in je leta 2004 v Sloveniji že presegel 15 odstotkov, ugotavlja Statistični urad republike Slovenije v publikaciji Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Po srednji varianti projekcije Europop2008 naj bi se v Sloveniji delež najmanj 65 let starih ljudi med prebivalstvom do leta 2060 povečal za več kot 16 odstotkov na 33 odstotkov. Še na začetku osemdesetih let 20. stoletja je obsegal deset odstotkov.
Pet minut čez dvanajsto
Statistični izsledki o hitrosti staranja prebivalstva Slovenije kar kličejo po takojšnji in učinkovitejši prebivalstveni politiki, taki, ki bo nemudoma več moči usmerila predvsem v gradnjo kakovostnega medgeneracijskega sožitja, poudarjajo na statističnem uradu. S tem se strinja tudi Ksenija Ramovš, direktorica Inštituta Antona Trstenjaka, ki se že od 90. let posveča gerontologiji in medgeneracijski solidarnosti. "Ne moremo govoriti, da je skrajni čas, ampak je že pet minut čez," pravi in poudarja, da bi politika in znanost morali stopiti skupaj v sodelovanju pri dolgoročnih strategijah starajoče se družbe. Eden od problemov je po njenem prepričanju ta, da državno strategijo na področju staranja pišejo upokojenci, čeprav sta skrb za starejše in mlajše izjemno prepleteno.
Vsaka generacija je zahtevnejša
"Starejši bi morali razumeti potrebe mlajših, jih upoštevati, in obratno," pravi in opozarja, da bi glede na projekcije posledic demografskih sprememb sicer lahko prišlo do gerontokracije (prevladana politična moč starejših) ali katere od drugih oblik socialno-političnih težav, saj živijo generacije danes ena mimo druge, vsaka nova generacija starejših pa je glede svojih potreb zahtevnejša. "To je razumljivo, saj smo del potrošniške kulture, imamo veliko potreb, naravnih in umetnih, ki se z leti še stopnjujejo, saj starejši potrebujejo več zdravstvenih storitev in nege," pravi in meni, da bodo starejši vse te potrebe glede na gospodarske perspektive v prihodnosti težko zadovoljevali. "Po drugi strani pa je kapital bolj skoncentriran v rokah starejše populacije, kar se bo v prihodnosti verjetno še stopnjevalo, zato bo imela ta generacija veliko gospodarsko in politično moč," dodaja in poudarja, da je mlada generacija, ki vstopa na trg dela, v zelo neugodnem položaju, saj bo nosila veliko breme, da bo preskrbela sebe in dovolj prispevala v blagajno zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja.
Delež starejših od 65 let (svet, bolj razvite države, manj razvite države) (Foto: UN, Population ageing and development, 2009)
Aktivna starost
Za starejšo generacijo pravi, da bi morala več govoriti o dolžnostih in odgovornostih, ne le o pravicah, in bila morda pripravljena živeti tudi malo skromneje. "To ne pomeni v pomanjkanju, preprosto gre za to, da se upoštevajo tudi potrebe mlajše generacije," poudarja z vsem spoštovanjem do starejših in kot primer dobre rešitve aktivnega staranja navaja prakso iz Nemčije, kjer se delavci usposabljajo za kakovostno starost. "To ne gre v breme podjetij, ampak program financira država, strošek pa je manjši kot odpravljati množice ljudi, ki se upokojijo in ne vedo, kaj bi, ter polnijo ambulante."
