Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je pojasnil, da gre pri predlogu zakona o finančni participaciji delavcev, ki je prvi tovrstni pravni okvir pri nas, za izjemno privlačen predlog, za katerega se bo po njegovih ocenah odločil dobršen del gospodarskih družb, ki poslujejo z dobičkom, hkrati pa naj bi se na ta način pomembno razbremenili pritiski na linearno zviševanje plač.
Drugi sklepi vlade: |
|
–
Vlada predlaga dvakratno zvišanje katastrskega dohodka kot praga za obvezno
članstvo v Kmetijski zbornici, s čimer se bo število članov zbornice znižalo za 35 odstotkov.
|
Predlog zakona temelji na načelih prostovoljnosti, neprenosljivosti, skrbnosti in enakosti. Ponuja delniško in denarno shemo, pri čemer se denarna shema uporablja za vse kapitalske družbe, delniška pa le za javne delniške družbe. Model se ne uporablja za samostojne podjetnike ter za tiste, ki so angažirani prek menedžerskih pogodb.
Družba lahko po predlogu delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati 5000 evrov.
Predlog zakona pri denarni shemi predvideva postopno zviševanje davčnih olajšav tako za družbe kot zaposlene, in sicer tako, da te po prvem letu znašajo 70 odstotkov, po treh letih pa 100 odstotkov. Za zaposlenega to pomeni, da se, če je dohodek iz denarne sheme izplačan po preteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, 70 odstotkov tega dobička ne všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se vplačajo samo v višini 30 odstotkov. Ti prispevki pa ne gredo v eno od treh blagajn, temveč na individualni račun pokojninskega zavarovanja zaposlenega.
|
Minister Vizjak od zakona na dolgi rok pričakuje pozitivne učinke tako za gospodarstvo kot tudi državni proračun. © BOBO |
Minister Vizjak pojasnjuje, da je ključni cilj zakona ohraniti denar v družbi, kjer se lahko plemeniti, zato je tudi predvidena 100-odstotna davčna olajšava po preteku treh let. Poleg davčne olajšave za zaposlene in delodajalce po treh letih velja tudi oprostitev plačila socialnih prispevkov.
Na dolgi rok izpad v proračunu pozabljen
Pri oceni, da bi sodelovalo od 50 do 60 odstotkov vseh družb, ki bi razdelile maksimalno 20
odstotkov dobička in 10 odstotkov bruto mase plač, bi izpad iz proračuna ob predpostavki, da velja
triletna shema, ko ni olajšav, znašal od 30 do 35 milijonov evrov. Vendar bodo po mnenju vlade
pozitivni učinki zakona na dolgi rok izničili ali presegli te finančne ocene. Predlog zakona ne
posega v pridobljene pravice delavcev, kot je 13. plača ali božičnica.
Gospodarska zbornica Slovenije vladni predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku podpira.
