"Dvig minimalne plače ni in ne bo – to smo vedeli – vplival na brezposelnost," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. "Nasprotno, dvig lahko odpre pozitivne procese, da delodajalci ne bi gradili konkurenčnosti na nizkih plačah in neplačevanju prispevkov, temveč ustvarjali nove proizvode in storitve z višjo dodano vrednostjo," meni.
Največ prejemnikov minimalne plače je v predelovalnih dejavnostih (28 odstotkov vseh, ki prejemajo minimalno plačo), od tega največ v proizvodnji oblačil in predelavi lesa.
Napovedi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da bi se lahko število brezposelnih zaradi dviga minimalne plače zvišalo za več kot 70 tisoč, se tako ni uresničilo. "Generalni direktor GZS je že vnaprej hotel dati alibi vsem menedžerjem, ki so zaradi menedžerskih odkupov in izčrpavanj podjetij uničili dobro stoječa podjetja," meni izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič.
Očitno je, da je GZS podpirala ta "kriminal", obenem pa se dela družbeno odgovorno in poskuša z vlado krojiti gospodarsko politiko, dodaja Rožič. "Zato bi jim svetoval, naj najprej pogledajo svojega nekdanjega predsednika v Viator&Vektorju, naj pogledajo v Prevent in Vegrad ter ostale paradne konje, ki so z njihovo pomočjo propadli," je kritičen.
Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je prvotne napovedi, da se bo število brezposelnih zaradi dviga minimalne plače dolgoročno zvišalo za več kot 17 tisoč, nato popravil, je dejal Rožič.
Navedel je podatke zavoda za zaposlovanje, da se je število brezposelnih z januarskih skoraj 99.570 znižalo na julijskih okoli 98.400. V prvih sedmih mesecih je delo zaradi trajne presežnosti ali stečaja izgubilo 12.928 delavcev, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani takšnih 18.846. V tem obdobju se je zaradi zaposlitve za določen čas na zavod prijavilo okoli 21.700 oseb, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani okoli 27.630.