Raziskavo je med 1.113 srednješolci na Goriškem in Dolenjskem opravila Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ), rezultati pa so po besedah dekana Matevža Tomšiča zaskrbljujoči.
Med mladimi, ki v prostem času večkrat igrajo na srečo, je na Goriškem 13,6 odstotka takšnih, pri katerih bi zaradi igranja lahko prišlo do problemov. Na Dolenjskem je takšnih 11,55 odstotka, slovensko povprečje pa je 7,81 odstotka.
Zaskrbljujoča patologija
Po Tomšičevih besedah je zelo zaskrbljujoč podatek o številu patoloških igralcev med srednješolci. Med mladimi, ki so med igre na srečo zašli v prvi vrsti zaradi radovednosti na Goriškem ter zaradi sprostitve in razvedrila na Dolenjskem, so najbolj priljubljene športne stave ter kartanje s prijatelji za denar. Bolj kot so novogoriški raziskovalci pričakovali, pa so med mladimi priljubljene tudi igre na srečo, ki jih prirejajo v živo, torej v igralnicah.
Zdaj še brez denarja, skrb kaj bo kasneje
Tomšič pojasnjuje, da so pri mladih bolj priljubljene bolj tvegane igre na srečo, problem pa predstavljajo tudi igre na srečo na spletu, saj jih je praktično nemogoče nadzirati.
Čeprav mladi danes še nimajo zadosti denarja za igre na srečo, pa kažejo resno tendenco k razvoju nekontroliranega igranja na srečo. Zato lahko čez 10 let pričakujemo večje število oseb z resnimi hazarderskimi težavami, pa razlaga raziskovalka s FUDŠ raziskovalka Mirna Macur.
