Potniki iz tretjih držav, ki vstopajo v Evropsko unijo, bodo po novem morali opraviti biometrično skeniranje – skenirali jim bodo obraz in odvzeli prstne odtise. To pomeni, da bodo morali potniki ob prvem vstopu v državo Evropske unije izstopiti iz vozila in se približati posebej določenemu območju s kamerami in biometričnimi napravami. Od 12. oktobra 2025 se bo začelo postopno uvajanje nadzora na meji vstopa in izstopa iz Evropske unije (EES - Entry/Exit System), sistem pa bo s polno zmogljivostjo deloval od 10. aprila 2026.
Sistem vstopa in izstopa se bo v Sloveniji izvajal na vseh mejnih prehodih na zunanji schengenski meji (letališča in pristanišča), pri kontroli izpolnjevanja pogojev za prebivanje državljanov tretjih držav na območju celotne Republike Slovenije in pri postopkih upravnih organov pri izdaji dovoljenj za prebivanje. Sama uvedba sistema za vstop in izstop na državljane Republike Slovenije sicer ne bo imela posledic z vidika izvajanja mejne kontrole, saj se zanje ne uporablja.
Nadzirali bodo potnike iz tretjih držav
Sistem vstopa in izstopa (EES) se bo uporabljal za:
- državljane tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic in pri katerih je treba ob prehajanju meja, na katerih se uporablja Sistem vstopa/izstopa (SVI), opraviti mejno kontrolo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399;
- in državljane tretjih držav – pri vstopu na ozemlje držav članic in izstopu s tega ozemlja – ki: (1) so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije; in (2) nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi Direktive 2004/38/ES ali dovoljenja za prebivanje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 (32). Posledično se sistem SVI ne sme uporabljati za slovenske državljane in jih ni v SVI.
Za potnike iz tretjih držav ne bo izjeme niti v primeru, da že razpolagajo z biometričnimi dokumenti. "Državljani tretjih držav, za katere se bo uporabljal sistem vstopa in izstopa, meje ne morejo prestopati z biometrično osebno izkaznico. Zajem biometričnih podatkov je obvezen," pojasnjujejo na slovenski policiji.
Podatke bodo hranili, a bodo potnike preverjali vedno znova
Čeprav tuji mediji poročajo, da bo moral potnik biometrično skeniranje opraviti zgolj ob prvem vstopu v Evropsko unijo, saj se bodo podatki hranili, na slovenski policiji za Žurnal24 opozarjajo, da se bodo podatki res hranili, a biometrično skeniranje bodo potniki, ki prihajajo v Evropsko unijo, vseeno morali opraviti ob vsakem prestopu meje znova: "S pomočjo biometričnih podatkov, shranjenih v sistemu, in zajetih neposredno ob mejni kontroli se bo preverjala identiteta potnikov, za katere se bo uporabljal sistem vstopa in izstopa, ob vsakem prestopu zunanje schengenske meje." Namen hrambe podatkov je torej, da lahko ob naslednjih vstopih in izstopih primerjajo, ali se podatki skladajo s tistim, kar potnik predstavi na meji.
Hramba podatkov je sicer določena z Uredbo (EU) 2017/2226. Ta uredba jasno določa, da se bodo biometrični podatki hranili v Sistemu vstopa/izstopa (SVI) in se uporabljali za celotno obdobje, dokler so relevantni za preverjanje pogojev vstopa. Uredba posebej poudarja, da se osebni podatki, shranjeni v SVI, lahko posredujejo drugim državam članicam Evropske unije, tretjim državam v okviru vračanja migrantov ter mednarodnim organizacijam, kadar "je to potrebno zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskave terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj".
Uredba natančno določa tudi, kako dolgo se bodo biometrični podatki hranili v evropskem sistemu. Temeljno pravilo je, da se osebni podatki shranjujejo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za namene, zaradi katerih se obdelujejo. Pri državljanih tretjih držav, ki so spoštovali roke dovoljenega bivanja, to pomeni, da bodo njihovi podatki hranjeni tri leta. Triletna hramba tako omogoča hitrejši in bolj avtomatiziran prehod meje, saj bo sistem pri večkratnih vstopih prepoznal že shranjene podatke in jih le preveril z novim skeniranjem.
Enako dolgo – tri leta – se hranijo tudi podatki oseb, ki jim je bil vstop v Evropsko unijo zavrnjen. Za družinske člane državljanov Evropske unije, ki nimajo dovoljenja za prebivanje po posebnih direktivah, pa velja krajše obdobje: njihovi podatki se izbrišejo že po enem letu od izstopa.
Posebna pravila veljajo za tiste, ki svojih obveznosti niso spoštovali. Če državljan tretje države po izteku dovoljenega bivanja ne zapusti ozemlja Evropske unije, se njegovi podatki hranijo kar pet let. Tako dolgotrajna hramba je utemeljena s potrebo po ugotavljanju identitete in izvajanju postopkov vračanja, pa tudi z obdelavo potovalne zgodovine pri novih vlogah za vizum.
To pomeni, da sistem ne bo le beležil trenutnega prestopa, temveč bo ustvarjal tudi natančno potovalno zgodovino posameznika. Klasične žige v potnem listu bo nadomestil elektronski vpogled v SVI, ki bo mejni policiji omogočal analizo tveganja in hitro ugotavljanje, ali je potnik spoštoval pravila o dovoljenem bivanju.
So pa vsi potniki upravičeni do pravic iz zakonodaje o varstvu osebnih podatkov – recimo zahtevati vpogled v svoje podatke, popravek ali izbris nezakonito obdelanih informacij.
Zastoji na mejah
Uvedba obveznega biometričnega zajema pomeni, da bo moral vsak potnik iz tretje države ob vstopu v Evropsko unijo opraviti postopek, ki bo trajal nekoliko dlje od dosedanjega pregleda potnega lista. Ker se bodo ob vsakem prestopu meje znova zajemali prstni odtisi in podoba obraza ter primerjali s podatki, shranjenimi v sistemu, bo sam postopek mejne kontrole bolj zapleten.
To pa pomeni, da se bodo ob prehodih, kjer se že zdaj ustvarjajo gneče, lahko pojavili dodatni zastoji. "Zaradi dodatnih postopkov pri prestopu zunanje schengenske meje lahko predvsem ob začetku izvajanja pričakujemo povečanje čakalnih dob na nekaterih mejnih prehodih na zunanji schengenski meji," pravijo na slovenski policiji.
Hrvati v strahu
Medtem ko v Sloveniji uvedba sistema vstopa in izstopa ne bo bistveno vplivala na domače državljane, pa so naši južni sosedi precej bolj zaskrbljeni. Hrvaška kot članica Evropske unije in schengenskega območja mora nov sistem obvezno uvesti na vseh zunanjih mejnih prehodih, torej tudi na meji z Bosno in Hercegovino, kjer se pričakuje največje breme.
Za potnike, ki iz Bosne in Hercegovine vstopajo na Hrvaško, bo to pomenilo dodatno čakanje, saj bodo morali opraviti celoten biometrični postopek. Ker pa Bosna in Hercegovina ni članica Evropske unije, njena mejna policija nima tehničnih obveznosti pri izvajanju sistema, vso odgovornost za preverjanje bo nosila hrvaška stran. Prav to pa na Hrvaškem že zdaj sproža bojazen, da se bodo na mejnih prehodih z Bosno in Hercegovino ustvarjale dolge kolone in nezadovoljstvo med potniki.
Direktor mejne policije Bosne in Hercegovine (GPBIH) Mirko Kuprešaković ob tem poudarja, da bi bila dolgoročna rešitev vključitev Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in schengensko območje. To bi nadzor na meji premaknilo na sosednje države in zmanjšalo pritisk na hrvaške mejne prehode. Dodaja še, da je bilo na nedavnem srečanju s predstavniki Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontexa) predlagano, da bi se njihove enote namestile na meje Bosne in Hercegovine z vsemi sosednjimi državami, kar bi po njegovih besedah dodatno izboljšalo varnost in hkrati olajšalo postopke za potnike, poroča GPMaljevac.
Poklukar: "Sistem je super"
Čeprav bo v praksi biometrično skeniranje potnikom prineslo dodatne postopke in kritiki opozarjajo na možne zastoje, naš notranji minister Boštjan Poklukar vidi le pozitivne vidike uvedbe sistema EES. Za naš portal pravi, da bo sistem dolgoročno prispeval k hitrejšim in učinkovitejšim mejnim kontrolam, saj bo več opravil avtomatiziranih – namesto ročnega preverjanja potnih listov in žigov: "Pripomogel bo k zmanjšanju zamud pri mejnih kontrolah in izboljšanju kakovosti kontrol, saj bo sistem samodejno identificiral osebo, zabeležil točko vstopa, izračunal obdobje dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav v Evropski uniji, sistematično in zanesljivo odkrival osebe, ki prekoračijo obdobje dovoljenega bivanja, ter okrepil notranjo varnost in boj proti terorizmu in drugim hudim kaznivim dejanjem, saj bodo imeli organi kazenskega pregona dostop do podatkov osebe, ki bo vstopala v Evropsko unijo." Ti podatki bodo, kot smo že opisali, lahko kasneje primerjani z drugimi sistemi, ki jih Evropska unija vzpostavlja v okviru projekta 'interoperabilnost'. Evropska unija si namreč s tem sistemom ne želi le bolj natančno evidentirati prihodov in odhodov, ampak tudi graditi povezano mrežo podatkovnih baz, ki bodo delovale kot hrbtenica varnostne arhitekture v prihodnosti. Ta korak je prvi v nizu, s katerimi želi Evropska unija okrepiti svojo odpornost proti terorizmu, čezmejni kriminaliteti in nezakonitim migracijam: "Projekt povezljivosti informacijskih sistemov Evropske unije na področju meja in vizumov ter na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij (interoperabilnost), katerega prvi gradnik je Sistem vstopa/izstopa, je ključnega pomena za notranjo varnost Evropske unije."
Minister ob tem pomirja javnost, da sistem ni namenjen zapiranju meja, ampak ravno nasprotno – omogočil naj bi varnejše, preglednejše in zato tudi bolj odprto gibanje ljudi znotraj Evropske unije: "Sistem vstopa/izstopa bo okrepil nadzor na mejah in vzpostavili zanesljivo identifikacijo oseb, hkrati pa omogočili odprtost in dostopnost Evropske unije."
Zopet terorizirajo navadne državljane, črni pa še vedno pridejo skozi in potem delajo za wolt in glovo.
Še dobro da so ukinili cestninsko na Brezovici, se mi ni treba več skenirati. Ma pa skenirajo vsakič ko grem v LJ in stojim pred kamerami zaradi zastojev.
Seveda to ne velja za ilegalce hahaha kr neki vse skupaj