Kot smo že poročali, se pri ocenjevanju v šolah obetajo velike spremembe. Ministrstvo za vzgojo je zdaj tudi uradno objavilo nov Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli, ki začne veljati v ponedeljek.
Novi pravilnik ukinja koncept preverjanja znanja, ki se je v praksi doslej izvajal predvsem v obliki poizkusnih pisnih preizkusov znanja. V praksi je to pomenilo, da so učenci denimo tri dni pred testom pisali poskusni test, nato pa "pravi" test. "Preverjanje znanja se odslej krepi kot redni del učnega procesa," so zapisali na ministrstvu, ki ga vodi Vinko Logaj.
Omejitev pisnih preiskusov
Med bolj izstopajočimi posodobitvami pravilnika je razširitev nabora različnih načinov ocenjevanja znanja. Pravilnik tako vsebuje omejitev, da večina ocen pri določenem predmetu ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja. Ocene je mogoče pridobiti z raznolikimi načini ocenjevanja – kombinacijami različnih načinov ocenjevanja. To v praksi pomeni, da bo obremenitev učencev med šolskim letom bolj enakomerno razporejena.
Pravilnik prav tako uvaja možnost pridobivanja ocene na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti, kar pomeni, da lahko učenec za posamezni izdelek oziroma dejavnost pridobi ocene pri več predmetih.
Manj ocen
Novi pravilnik znižuje minimalno število ocen. Pri predmetih, ki se izvajajo največ dve uri pouka tedensko, sta odslej obvezno pridobljeni minimalno dve in ne več tri ocene, pri predmetih, ki se izvajajo več kot dve uri tedensko pa ne več minimalno šest, temveč minimalno štiri ocene.
Pravilnik ohranja omejitev, da se lahko tedensko pišeta zgolj dva pisna preizkusa znanja, uvaja pa omejitev, da se na dan, ko učenci pišejo pisni preizkus znanja, učenci ne smejo ocenjevati ustno pri drugih predmetih, lahko pa se na isti dan ocenjujejo ostali izdelki (likovni, tehnični idr.) ter nastopi in dejavnosti.
Zaključna ocena in napredovanje
Novost je, da se odslej namesto pet, tri delovne dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja znanje učenca ne sme več ocenjevati s pisnim preizkusom, razen v primeru ponavljanja pisnega ocenjevanja. Novost je tudi, da se ocenjevanje pisnih preizkusov znanja ponovi, ko je polovica ali več učencev oddelka ali učne skupine ocenjena negativno – doslej je za ponavljanje zadostovala tretjina negativnih ocen.
V novi različici pravilnika je bolj jasno opredeljeno, da je učitelj avtonomen pri oblikovanju zaključne ocene določenega predmeta, ki ne predstavlja nujno aritmetične sredine vseh pridobljenih ocen. Avtonomnost učitelja pri ocenjevanju je tako izpostavljena kot eno izmed temeljnih načel ocenjevanja.
Odvisno je tudi od predmeta , ki ga učitelj poučuje. Če se predmet nadgrajuje kot recimo brez znanja poštevanke ne moreš kvadrirati in koreniti in podobno in tam je dovolj recimo ena ocena , ker če znaš koreniti in kvadrirati… ...prikaži več ,to pomeni , da znaš tudi poštevanko in deliti. Povsem drugače pa je zgodovina na primer. Ni dovolj ena ocena , tam mora biti ocena za vsako poglavje zase, Sicer pa učitelj bi moral biti neodvisen , ne pa omejen z različnimi največkrat neumnimi predpisi.
Ko tale 🇸🇮 kurba crkne,crkne cela kura.hehehe
Najbolj pametna odločitev …., na dan, ko pišejo test, ni ustnega spraševanja. Torej, v razredu 28 učencev, teste pišejo pri slj, mat, ke, bio, zgo, geo, angl, fi … vsaj 2x v letu. Torej, kdaj naj učitelj uspe vse vprašati,… ...prikaži več obravnavati in utrjevati učno snov? Sploh pri predmetih, ki so 2x tedensko? Me pa res zanima, kako bo to v praksi izvedljivo. Po moje bo še bolj kampanjsko in manj znanja, ker bo manj ocen, pa tudi manj regularno, ker bo nekdo vprašan lahko z zamudo, ko pač pride na vrsto.