S koncem marca se v Italiji izteče veljavnost ukrepa o prepovedi odpuščanja delavcev, kar bi lahko pomenilo velike težave za naše čezmejne delavce.
"Ukrep so v Italiji uvedli že s prvo protikoronsko uredbo marca 2020 in je nato italijanska vlada podaljševala ukrep pri vsakem nadaljnem protikoronskem paketu. Zadnje podaljšanje ima rok 31. marec 2021. Sedaj se čaka odločitev nove vlade pod vodstvom predsednika Maria Draghija, ali bo ukrep še dodatno podaljšan ali pa bodo prepoved odpuščanja delavcev ukinili," je za Žurnal24.si povedala direktorica Zavoda Patronata INAS Slovenija Katija Terpin.
Smisel ukrepa oziroma prepovedi odpuščanja zaposlenih je po njenih besedah ohranjanje delovnih mest za čas trajanja pandemije, delodajalci so lahko zaprosili za nadomestilo plače za njihove zaposlene za čakanje na delo oziroma dopolnilno blagajno.
Kaj to pomeni za slovenske delavce, ki so zaposleni v Italiji?
"Delavci, ki so zaposleni v Italiji, so koristili pomoč, ki jo je predvidela italijanska vlada, saj so zavarovani v Italiji. Obdobje prejemanja dopolnilne blagajne je iz prispevniškega vidika v breme samega zavoda INPS, kar pomeni, da dejansko niso poravnani prispevki za nadomestilo za brezposelnost," nam je pojasnila Katija Terpin.
Za osebe, ki prebivajo v Italiji in ki izgubijo službo, se tako obdobje šteje za nekakšno nevtralno obdobje: "To pomeni, da italijanski pokojninski zavod, v primeru preverjanja pravice do italijanskega nadomestila za brezposelnost, upošteva obdobje kritja prispevkov za brezposelnost za toliko časa nazaj, kolikor je bil delavec na nadomestilu."
Za lažje razumevanje je podala konkreten primer: "Za preverjanje pravice do nadomestila za brezposlenost se po italijanski zakonodaji gleda zadnjih 48 mesecev od zaključka dela. Če sem bil v tem obdobju tri mesece na nadomestilu za čakanje na delo, bodo preverili, ali imam pravico do nadomestila za nazaj za obdobje 51 mesecev."
Evropski pravilnik za obmejne delavce pa določa, da se za nadomestilo za brezposelnost lahko zaprosi v državi prebivališča. To po pojasnilu Katije Terpin pomeni, da bo oseba, ki prebiva v Sloveniji in izgubi službo v Italiji, oddala vlogo za nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji. To pa mu bo pripadalo le na podlagi potrdila, ki bo ga izdala država zadnje zaposlitve, ki je v tem primeru Italija.
Slovenski zavod za zaposlovanje bo torej odločil o pravici do nadomestila na podlagi evropskega formularija U1, ki ga bo italijanski nosilec zavarovanja - INPS - izdal za delavca.
Odvisno od tega, kako bo označen
Katija Terpin opozarja na težavo: "Če je na U1 obrazcu doba koriščenja nadomestila za čakanje označena kot obdobje brez kritja prispevkov za nadomestilo za brezposelnost, oseba ne doseže minimalnih pogojev za priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost po pravilih, ki jih določa slovenska zakonodaja."
Po njenih besedah je torej odvisno od tega, kako bo italijanska območna enota INPS-a to obdobje označila na U1 obrazcu. V preteklosti so se sicer nekatere območne enote prav zaradi tega odločile, da obdobje istovetijo delovnemu razmerju in ga zato potrdijo kot obdobje krito s prispevki. V tem primeru ni težav.
Druge območne enote, ki so sicer del istega zavoda, pa so na obrazcih označile obdobje na čakanju kot ločeno obdobje: "Tako da je ta nehomogenost že v preteklosti pomenila različno obravnavo podobnih primerov."
Zamude pri izdajanju obrazcev
Delavci se zelo bojijo tudi vnovičnih zamud pri izdajanju obrazcev U1. "Zamude pomenijo, da ostane oseba dejansko brez sredstev za preživljanje," opozarja Katija. Odločba o pravici priznanja do nadomestila za brezposelnost namreč ne bo izdana, dokler zavod za zaposlovanje ne bo imel vseh potrebnih informacij iz U1 obrazca. "Šele s tem obrazcem se lahko uveljavlja pravica do nadomestila. Poleg tega mora delavec medtem sam poskrbeti tudi za zdravstveno zavarovanje," dodaja.
Pojasnjuje, da pri tem Slovenski zavod za zaposlovanje ne mora uveljavljati pravic brez potrdila, ki ga izdaja tuji nosilec zavarovanja. Slovenske odločbe so v tem primeru striktno vezane na italijanska potrdila. Slovenske območne enote Zavoda za zaposlovanje sicer po njenih informacijah sledijo postopkom in urgirajo na italijanski zavod.
"Težava zaradi zamud je vezana na drugačno vodenje matične evidence zaposlenih v Republiki Italiji, saj se pokojninsko dobo vidi na izpisku z dva do trimesečno zamudo. Uradnik INPS-a, ki izdaja U1 obrazec, pa mora imeti vse prispevke knjižene do zadnjega dne. Zato mora čakati, da matična evidenca uredi prispevke na izpisku, šele nato lahko izda obrazec za delavca. Poleg tega na območnih enotah INPS-a delajo z omejenim številom zaposlenih, kar seveda pripomore do zastoja zahtevkov," še pojasnjuje.
Če ukrepa ne bo, bodo odpuščanja
"Splošni statistični podatki pravijo, da se je z ukrepom o prepovedi oddajanja odpovedi v Italiji preprečilo okoli 600.000 novih brezaposlenih," pravi Katija Terpin in dodaja, da so ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa in dolgo trajajoča resna epidemiološka slika postavili italijansko ekonomijo čisto na kolena. Sicer je bila ekonomska slika Italije slaba že pred samo epidemijo.
Mislim, da bodo odpuščanja največja v tistih panogah, kjer se je delo zaradi pandemije zaustavilo za celo leto. Predvsem bosta na udaru turizem in gostinstvo.
Direktorica Zavoda Patronata INAS Slovenija Terpin Katija
Katija Terpin upa, da se bo italijanska vlada odločila za podaljšanje ukrepa o prepovedi odpuščanja: "vsaj do poletnih počitnic, saj se pričakuje, da se bo takrat epidemiološka slika tudi zaradi cepljenja umirila."
Delavci so pod velikimi pritiski
"Mislim, da se velikokrat pozabi na obmejne delavce, ki so, predvsem zdaj, zelo pod pritiskom, saj se morajo ves čas ozirati na dve različni zakonodaji, ki jih omejujeta na eni ali na drugi strani," opozarja Katija Terpin. Pravi, da bi morali to državni organi vedno upoštevati pri izdaji novih ukrepov ali pri objavi smernic za obravnavo zahtevkov povezanih s pokojninskim, socialnim ali zdravstvenim zavarovanjem.
"Osebi bi moral biti vedno zajamčen princip enake obravnave, kot pravijo sami pravilniki Evropske Unije. S tem bi tudi olajšali pretok delovne sile, kar se v praksi ne dogaja, saj je še vedno preveč birokratskih ovir," opisuje. Dodaja pa, da se na tem področju trudijo za premike, na primer s pomočjo sodelovanj v partnerstvu z Eures servisom in s posebnimi projekti, ki jih podpira Evropska Unija, kot je na primer evropski projekt Euradria. "V sodelovanju s partnerji projekta seznanjamo evropsko komisijo in pristojne inštitucije o težavah, ki predstavljajo ovire za obmejne delavce in posledično prost pretok delovne sile. Dela na tem pa je še veliko," je sklenila.
anja.scuka@zurnal24.si
