Pol milijona evrov za poslanska nadomestila

Po skoraj letu dni od preteka funkcije poslanca poslansko nadomestilo še vedno prejema poslanec prejšnjega sklica Janko Veber, nekdanji poslanec SD, iz stranke je izstopil pred dobrim letom. V aprilu je Veber prejel izplačilo 3200 evrov bruto. Poslansko nadomestilo prejema od 23. junija lani.

Od marca letos pa poslansko nadomestilo prejema tudi poslanec Darij Krajčič, ki je moral odstopiti zaradi afere sendvič. Krajčič, ki je bil poslanec devet mesecev, je aprila prejel 3900 evrov nadomestila bruto, skupaj pa doslej 7414 evrov.

Za poslanska nadomestila je bilo od konca mandata izplanih (vključno z nadomestilom za Darija Krajčiča) 426.798 evrov bruto. 

Možnost nadomestila izkoristili maksimalno

Poslansko nadomestilo naj bi poslancu državnega zbora, (poslanske plače znašajo med 3200 in 5200 evri) pomagalo premostiti čas v katerem bo našel novo zaposlitev ali se upokojil.

Po koncu prejšnjega mandatra je za poslansko nadomestilo, ki znaša 80 odstotkov zadnje plače, zaprosilo 22 poslancev. 19 jih je novo delo našlo ali so bili ponovno izvoljeni oziroma imenovani na politične funcije v šestih mesecih ali prej.

Do marca sta nadomestilo poleg Vebra prejemala še dva poslanca, Andrej Čuš (najprej poslanec SDS, nato nepovezani) in Ljubo Žnidar, SDS. Čuš in Žnidar sta bila poslanca dva mandata, možnost prejemanja nadomestila sta izkoristila do konca, torej devet mesecev. Vebru, ki je bil poslanec več kot trikrat, pripada dodatnih šest mesecev nadomestila.

Pravico do nadomestila plače imajo poslanci na podlagi Zakon o poslancih, sprejetega oktobra 1992. Pravico do nadomestila pridobi poslanec, ki je funkcijo opravljal vsaj šest mesecev in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve ter ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine. V času prejemanja nadomestila poslancem teče delovna doba.

Da delo iščejo, jim ni treba dokazovati

Za pridobitev nadomestila mora poslanec predložiti dokazilo, da vrnitev na delovno mesto ni mogoča in  da s prejšnjim delodajalcem nima sklenjenega sporazuma o mirovanju delovnega razmerja. Podati mora izjavo, da zaradi objektivnih okoliščin ne more dobiti druge ustrezne zaposlitve in predložiti potrdilo, da ne izpolnjuje minimalnih pogojev za  starostno pokojnino.

Mandatno volilna komisija za preverjanje nima pravne podlage

Poslanec je komisijo dolžan obvestiti, če med prejemanjem nadomestila dobiva še druga izplačila, ni pa na noben način dolžan dokazovati, da aktivno išče novo zaposlitev. Čeprav poslancu pravica do nadostila pripada, ker "ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve" pa Mandatno-volilna komisija po izdaji odločbe ne more preverjati dejstev v zvezi z aktivnim iskanjem zaposlitve, ker, kot pojasnjujejo v Državnem zboru, "za to nima pravne podlage".

Državni zbor nadomestila ne more odvzeti

V Državnem zboru torej ne morejo ugotavljali, ali poslanec v času prejemanja nadomestila sploh išče novo zapolitev, poudarjajo pa, da "zgolj neuspešno aktivno iskanje zaposlitve ne more predstavljati objektivnega razloga, zaradi katerega poslanec, ki mu je prenehal mandat, ne more pridobiti druge ustrezne zaposlitve."

Vsi poslanci imajo pravico do šetmesečnega nadomestila, tisti, ki so mandat opravljali večkrat pa za vsak mandat dobijo še tri mesece, vendar skupaj ne več kot šest mesecev, za do šest mesecev podaljšajo pravico tudi poslancem, ki so tik pred upokojitvijo. 

Državni zbor tako pravice poslanca do nadomestila po prenehanju mandata ne more zavrniti, prav tako ne more odvzeti nadomestila iz razloga, ker med prejemanjem nadomestila ni izkazal aktivnega iskanja zaposlitve. "V postopku priznanja nadomestila bi lahko pravico poslanca do nadomestila zavrnil le, če bi razpolagali z dokazom, da do sklenitve delovnega razmerja ni prišlo iz razloga, ki je na strani poslanca (npr. zavrnitev ponujenega ustreznega dela)."