Preiskovalna komisija DZ, ki jo vodi poslanec Svobode Aleš Rezar v vmesnem poročilu ugotavlja, da izjave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in datum aretacije ruskih vohunov, ne držijo.
Sova je premierja z delovanjem ruskih vohunov ustno seznanila 8. novembra 2022, a predsednik vlade tedaj ni bil seznanjen z dnem aretacije in podrobnostmi te operacije. Informacije o tem je prejel 6. decembra, dan po aretaciji, ko je Sova s tem seznanila celotni politični vrh, izhaja iz poročila.
Komisija: Političnega pritiska ni bilo mogoče izvajati
V vmesnem času dokumentacijskih sledi o drugih oblikah komunikacije, povezanih s tem primerom, med predsednikom vlade in direktorjem Sove Joškom Kadivnikom ni bilo. Tako tudi ni bilo možno izvajati političnega pritiska, ugotavlja komisija. V poročilu poudarjajo tudi, da je povsem nemogoče, da bi premier politično lahko vplival, da bi tuja partnerska agencija, ki je sodelovala s Sovo, spreminjala načrt operativne izvedbe. "Trditev, da je mogoče vplivati na domačo in tujo agencijo istočasno in spremeniti njuno operativno delo, je nesmiselna in tudi nedokazana," piše v poročilu.
Datum aretacije se ni spreminjal
Komisija ugotavlja tudi, da se datum aretacije ni spreminjal, 28. november pa je bil v akcijskem načrtu Sove zapisan kot orientacijski dan predvidene aretacije. Akcijski načrt po navedbah iz poročila prinaša zgolj časovno zaporedje procesov obveščevalnega dela. V konkretnem primeru je bil tako 28. novembra opravljen nadzor in pridobitev zadnjih, ključnih informacij, ki so bile pogoj za izvedbo operacije 5. decembra.
Motiv, da naj bi predsednik vlade zahteval menjavo datuma, da ta ne bo zasenčil poreferendumskega ponedeljka, se je po ugotovitvah komisije izkazal za nesmiselnega. Kot podkrepitev takšne ugotovitve je v poročilu poudarjeno, da Sova operativne akcije ne bi zaključila z obveščanjem javnosti, saj bi bilo to v nasprotju z metodologijo obveščevalnega dela.
Bobnar in Lindav izpostavila Slovenijo hibridnim grožnjam
Komisija navaja še, da sta trditvi Bobnar in Lindava povečali izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam. Njune trditve, ki so z zaprte seje komisije prešle v javnost, so ruskim obveščevalnim službam razkrile, da aretacija ni bila naključna ter da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja. To je z veliko verjetnostjo pomenilo, da je prišlo do spremembe vzorca komuniciranja ruskih obveščevalcev, izhaja iz poročila.
Ugotovitve javnega dela poročila se sicer nanašajo le na aretacijo ruskih vohunov. Z izjemo pričanj Bobnar, Lindava, direktorja Sove Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča pa ostalih pričanj, ki jih je komisija izvedla do priprave poročila, in tem, ki jih je preiskovala, ne zajema.
Opozicija pripravila ločena mnenja
Komisija je vmesno poročilo novembra potrdila le z glasovi koalicijskih članov, opozicijski pa so sejo tedaj obstruirali. Članica iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič ter član in namestnik člana iz vrst SDS Andrej Poglajen in Andrej Kosi pa so pripravili tudi ločeni mnenji. V teh oboji med drugim poudarjajo, da preiskava političnega vplivanja ne more biti zaključena brez zaslišanja po njihovih navedbah ključne priče, predsednika vlade. Kot nujno navajajo tudi soočenje direktorjev Sove in NPU. Golob je v zvezi s to tematiko sicer pričal pred Komisijo za preprečevanje korupcije.
Zadržki SD in Levice glede kazenskega pregona Lindava
Poslanci bodo danes razpravljali le o javnem delu poročila, v četrtek pa še o tajnem delu. Zatem bodo tudi glasovali o predlaganih sklepih Rezarjeve komisije, pri čemer še ni povsem jasno, kako bodo glasovali v koalicijskih SD in Levici.
Ti naj bi imeli nekatere zadržke predvsem do dveh izmed predlaganih sklepov, in sicer da DZ preiskovalni komisiji naloži, naj Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov pa sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi zaradi "utemeljenega dvoma v zanesljivost in lojalnost".
"Osebne interese so postavili pred nacionalne!"
Med predlogi sklepov pa je tudi, da DZ ugotovi, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Nadalje komisija predlaga še, naj DZ ugotovi, da sta Bobnar in Lindav v svojem pričanju z "navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev" osebne, politične in karierne interese postavila pred nacionalne.
Ker naj bi poročilo vsebovalo podatke iz tajnih delov preiskovalne komisije, je predsednica DZ Klakočar Zupančič danes predlagala preložitev točke. A je Rezar zagotovil, da to ne drži. Tako je proti preložitvi glasovalo 32, podprlo pa jo je 22 poslancev. Tako se razprava nadaljuje.
Vsi drugi krivi, samo golobjad ne, pa že 2 leti in pol je na oblasti, mogoče je pa JJ kriv za njegovo nesposobnost, narcisoidnost , sovražnost in maščevalnost , ker je izgubil dobro plačano službo.
Ja kaj ste pa pričakovali od Golobove preiskovalne komisije?? To se je že v naprej vedelo saj je komisija ISTE barve kot tisti,ki ga preiskujejo!! To je sramota za "demokratično državo!!
Lahko glinasti golob...