Slovenija
46480 ogledov

Starši: Učitelji našim otrokom prepovedujejo uporabo maternega jezika

šola Saša Despot
"Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času (šolski odmor, malica) med seboj komunicirajo v njihovem maternem jeziku," so zapisali v odprtem pismu.

Skupina zaskrbljenih staršev učencev OŠ Kolezije je v anonimnem pismu opozorila na "nedopustno in nezakonitno prakso", ki naj bi se dogajala na ljubljanski osnovni šoli. V pismu poročajo o pritisku na učence glede (ne)uporabe njihovega maternega jezika (srbski, bošnjaški, hrvaški, makedonski, albanski jezik) med odmori in malicami.

šola predlog zakona Slovenija Albanščina in srbščina v slovenske šole? NSi: "Ne moremo verjeti!"

"Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času (šolski odmor, malica) med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku," pišejo v pismu, ki je napisano v brezhibni slovenščini. 

šola | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Njihova zaskrbljenost temelji na prepričanju, da je svoboda komunikacije ključnega pomena za razvoj otrokove osebnosti, medsebojne odnose ter oblikovanje strpnosti in razumevanja raznolikosti kultur in jezika. "Glede na načela, ki jih zagovarjajo dokumenti, kot sta 'Jezik v vzgoji in izobraževanju' ter 'Dokument za medkulturno sobivanje', je pomembno, da se spodbuja spoštovanje različnih jezikov in kultur v tako etnično raznolikem šolskem okolju, kot je na OŠ Kolezija v Ljubljani, ki pokriva ogromno področje Viča," so jasni starši.

Osnovna šola Slovenija Inšpekcijski nadzor na osnovni šoli ugotovil nepravilnosti

Pri tem citirajo Priporočila Sveta ministrov državam članicam Sveta Evrope številka (98) 6, kjer je med političnimi cilji na področju sodobnih jezikov med drugim zapisano: "S pomočjo učinkovitejšega mednarodnega sporazumevanja spodbujati medsebojno razumevanje in strpnost, spoštovanje identitet in kulturne raznolikosti."

Poudarjajo, da takšne omejitve ne prispevajo k pozitivnemu vzdušju in sodelovanju med učenci, temveč le krepijo stigmo in omejujejo njihovo svobodo izražanja v maternem jeziku. Poleg tega so taka pravila v nasprotju z evropsko zakonodajo, ki spodbuja kulturno raznolikost in enakost pravic v izobraževanju, še menijo.

Za odziv smo se obrnili tudi na ravnateljico OŠ Kolezija Nino Triller. Odvrnila nam je, da navedbe še preučuje, zato širšega komentarja na to temo še ni mogla podati. V prihodnjih dneh se bo sestala z vsemi vpletenimi in zadevi prišla do dna, pravi. To ji bo vzelo nekaj časa, saj je na šoli zaposleno večje število učiteljev. Za konec je še dodala, da jo je način komunikacije staršev v tem primeru presenetil, saj do nje običajno pristopijo osebno.

Inšpekcijski postopek v teku

V zvezi z omenjenim dogodkom smo se obrnili tudi na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kjer so pojasnili, da Inšpektorat RS za šolstvo že izvaja inšpekcijski postopek. 

Uporabo jezika v šoli opredeljuje Zakon o osnovni šoli, ki pravi, da je učni jezik v osnovni šoli slovenski. Enako opredeljuje učni jezik tudi ZOFVI, ki veleva, da vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku. Slovenščina je torej v vrtcih in šolah opredeljena kot učno sredstvo in učno načelo. S tega vidika je obvladovanje učnega jezika predpogoj za uspešno delo v šoli.

"Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 navaja, da je šolski prostor večjezičen, saj vanj vstopajo učenci z različnimi materinščinami in z različnim znanjem drugih jezikov. Naš sistem vzgoje in izobraževanja omogoča učencem razvoj jezikovne zmožnosti v slovenščini, obenem pa zasleduje tudi cilj razviti visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti, saj je večjezičnost državljanov eden izmed temeljev mirnega in demokratičnega sobivanja v Sloveniji in Evropi. To torej ne pomeni, da se v izobraževalnih inštitucijah ne sme komunicirati v drugem jeziku, torej maternem jeziku posameznih učencev, če so le ti vključeni v šolo in šolsko okolje. Tudi ustavno določilo slovenske ustave določa pravico do svojega jezika in pisav," so jasni na ministrstvu.

Jokajoča deklica posvojenka Slovenija "Doživela sem zavrnitve, ki so me izučile, da morda o tem ni pametno govoriti prav z vsakim"

Celostnega vključevanja priseljencev (otrok, učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem so se v smernicah dotaknili tudi na Zavodu RS za šolstvo. Poudarili so, da je ne glede na vstopni položaj otrok priseljencev ob vpisu v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem njihov pravni status izenačen z vsemi vključenimi otroki. Dokument priporoča, da se vsakemu otroku zagotovi dobre razvojne priložnosti.

šola | Avtor: Saša Despot Saša Despot
"K temu veliko pripomore predvsem tesno sodelovanje med šolo in starši. Delavci šole pomagajo staršem pri vključitvi otroka v šolo z razvijanjem partnerskega odnosa. Šola naj bo otroku v podporo pri uporabi maternega jezika ter ga hkrati aktivno spodbuja k razvoju sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku. Šola oblikuje okolje in organizira življenje v njem tako, da vsi otroci in njihovi starši pridobivajo izkušnje enakih možnosti in da tudi doživljajo to pravico," pojasnjujejo na MVI.

Dodajo, da je za uresničevanje zakonskih določil, strokovnih usmeritev in za morebitno odstopanje od le-teh pa avtonomno, v skladu s svojimi pristojnostmi, skrbi ravnatelj šole. "Ravnatelj je med drugim odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, za sodelovanje zavoda s starši, za zagotavljanje izvrševanja odločb državnih organov, zastopa in predstavlja šolo, je odgovoren za zakonitost dela in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in predpisi. Morebitna presoja prekoračitve pedagoških pooblastil učiteljev v OŠ Kolezija je torej tudi v pristojnosti ravnatelja šole", sklenejo na ministrstvu.

Obetajo se spremembe

Ni skrivnost, da je učenje tujejezičnih otrok v slovenskih šolah in vrtcih postala vse bolj pereča problematika. V minulem šolskem letu je bilo v slovenske osnovne šole vpisanih več kot štirikrat več učenk in učencev s tujim državljanstvom kot pred desetletjem (16.636 / 4097), mnogi med njimi pa pouka v slovenskem jeziku ne razumejo in mu ne morejo slediti. Vse več osnovnih šol se tako sooča z izzivom, kako otroke brez ustreznega znanja slovenščine uspešno vključiti v pouk. 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je zato v zadnjih letih naredilo več ključnih korakov za izboljšanje sistema izobraževanja učencev priseljencev iz drugih držav, kar se predvsem izraža v konkretnem povečanju financiranja dodatnih ur slovenščine oziroma začetnega pouka slovenščine za učence priseljence. "Ob potrditvi učnih načrtov za začetni pouk slovenščine in ob uporabi učnih gradiv za začetni pouk se dviguje tudi kakovost izvedbe pouka, še posebej v primeru, ko gre za sistemizirana delovna mesta učiteljev za začetni pouk slovenščine", razložijo na ministrstvu.

V letu 2020/2021 je v celoti stopila v veljavo sprememba Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (43.c člen), s katero se zagotavlja več dodatnih ur slovenščine za učence priseljence (do 4 učenci -120 ur; od 5-8 učencev - 160 ur; od 9-17 učencev - 180 ur). Če se učenci vključijo v slovenski šolski sistem v drugem polletju, so v prvem letu deležni manjšega števila ur (35 ur), vendar s tovrstnim izobraževanjem nadaljujejo še v prihodnjem šolskem letu. 

Z namenom še učinkovitejšega spopadanja s to problematiko so v Državnem zboru 21. februarja 2024 potrdili novelo Zakona o osnovni šoli (ZOsn), ki bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v uporabo pa bo v pretežnem delu stopila 1. septembra 2024. Novela, ki prinaša novosti tako na področjih razširjenega programa, izobraževanja na daljavo, nacionalnega preverjanja znanja in izobraževanja na domu, se dotika tudi napredovanja učencev priseljencev iz drugih držav. 

šola | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Novela omogoča, da lahko posamezna šola tem učencem ustrezno prilagodi začetno obdobje, v katerem bodo učenci deležni tako intenzivnega poučevanja slovenščine kot tudi sodelovanja pri pouku predmetov obveznega programa. Zakon tako šolam daje zgolj možnost, da so učenci, katerih slovenščina ni materni jezik, vsaj v začetnem obdobju oproščeni obiskovanja pouka določenih predmetov in ta čas prednostno namenijo učenju slovenščine. Gre za inkluzivni pristop, ki ga šola izvaja glede na jezikovne in siceršnje kompetence učenca. Ob tem lahko šola v soglasju s starši presodi, pri katerih predmetih bi učenec lahko obiskoval pouk s ciljem aktivnejšega sodelovanja in pri katerih predmetih s ciljem občasnega vključevanja v dejavnosti ter ob tem kar najbolj optimalnega razvijanja komunikacijskih oziroma jezikovnih kompetenc.

Maja Makovec Brenčič V parlamentu Slovenija Financiranje zasebnega šolstva: kaj je javni program?

"Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zagovarjamo inkluzivni pristop, ki otrokom, katerih slovenščina ni materni jezik, omogoča tako učenje slovenščine kot tudi redni stik s slovensko govorečimi sošolci in vrstniki, saj le tako nudi najboljše možnosti za optimalno jezikovno in družbeno integracijo. S predlogom tako sledimo priporočilom stroke, prisluhnili smo tudi predlogom ravnateljev in jim tako omogočili več možnosti pri organizaciji dela ter oblikovanju priložnosti za uspešno vključevanje učencev, katerih slovenščina ni materni jezik, v novo šolsko okolje ravno skozi interakcijo z vrstniki ob skupnih dejavnostih," povedo na ministrstvu.

Ob tem poudarijo, da pri procesu integracije otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, novela Zakona o osnovni šoli daje zgolj pravno podlago za postopno vključevanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. "Zavod Republike Slovenije za šolstvo pa pripravlja vsebinske smernice o postopnem vključevanju otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, ki bodo v pomoč osnovnim šolam. V smernicah je med drugim poudarek prav na jezikovni integraciji ter integraciji na področju izobraževanja. Obe področji se z vidika vsebin Ministrstva za vzgojo in izobraževanje tesno prepletata. V načrtu so cilji in ukrepi, ki so vezani na vključevanje priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, in sicer od predšolske vzgoje, do osnovne in srednje šole," še dodajo. 

Sodeč po podatkih, s katerimi razpolagajo, ocenjujejo, da bodo osnovne šole lahko zagotovile potrebne kadre, saj se učenje slovenščine otrokom, katerih materni jezik ni slovenščina, zagotavlja že zdaj, ravno tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja potrebna finančna sredstva za učitelje slovenščine.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 148
  • tomi8 15:44 17.marec 2024.

    Tiha okupacije Slovenije. Vsa leva garnitura dela v škodo Slovencev, ki so jih izvolili. Pokojni Boris Pahor je dejal bodite bolj ZAVEDNI!!

  • dare326 20:03 16.marec 2024.

    Levičarji aka socialisti bi radi skozi zadnja vrata uvedli jugo. Večina teh, ki vodijo levico ni slovenskega porekla pač pa ((())).

  • Idioti 11:04 16.marec 2024.

    Prtepenci pojdite nazaj , pa tam čeblajte po svoje !