"Infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju ustanovitelji družbe Embakom, je v javni lasti in financirana iz javnih sredstev zgolj z namenom opravljanja storitev zbiranja in priprave komunalnih odpadkov v okviru občinskih javnih služb," pravijo v zasebni družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Interseroh. Embakom bo torej uporabljal infrastrukturo, ki je v javni lasti, čeprav je omenjena dejavnost (vsaj do zdaj) predmet prostega trga, so kritični v Interserohu. "Vsi ustanovitelji Embakoma so enakopravni družbeniki z enakimi glasovalnimi pravicami, dobiček pa ni namenjen družbenikom, ampak mreži izvajalcev javne službe," pa odgovarja Zoran Rodić iz Embakoma.
Pri Snagi, ki je eden od sedmih javnih soustanoviteljev Embakoma, pravijo, da bi se po tolikšnem času nenehnih težav morali vprašati, ali ni nekaj narobe s sistemom, ne samo z izvedbo. "Ali je za Slovenijo z dvema milijonoma ljudi res najboljša rešitev množica DROE, medtem ko v Belgiji na področju komunalne embalaže deluje samo ena?" se sprašujejo.
Interseroh je to označil za zavajanje. "Celoten belgijski sistem ravnanja z odpadki je eden od najboljših v Evropi, ker so v svoji praksi uresničili načelo onesnaževalec plača," pojasnjujejo in dodajajo, da imajo različne države obe vrsti sistema, od monopolnega do konkurenčnega. "Oba sta lahko uspešna, če delujeta v dobrih zakonodajnih okvirih, ki pa jih v Sloveniji nimamo," zaključujejo.
Zbornica bi deset regij
V Zbornici komunalnega gospodarstva, ki ji predseduje direktor Snage Janko Kramžar, pa v luči neurejenih razmer v komunalni dejavnosti kot celoti predlagajo ustanovitev desetih "smetarskih" regij, znotraj vsake pa le enega izvajalca komunalnih storitev. Kramžar ocenjuje, da praksa iz tujine kaže, da imajo prednost sistemi obvezne koncentracije. Čeprav so v začetku povezani celo z višjimi stroški, pozneje prinašajo nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter kakovost storitev.