Občina Braslovče po nastanku sodi med mlajše občine v slovenskem prostoru. Nastala je leta 1998 po razpadu bivše Občine Žalec. Razprostira se na površini 54,9 km2, v njej pa po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) živi 5.523 prebivalcev.
Pod njo spada tudi manjše naselje Male Braslovče, ki je bilo poleg številnih drugih slovenskih krajev lanskega avgusta deležno besnenja narave. Nahaja se ob reki Savinji, ki je lani pokazala svojo moč. To se ni zgodilo prvič, Savinja je na tem območju poplavljala že v 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2012. Obupani prebivalci tožijo, da država v vseh teh letih ni storila ničesar, da bi se temu izognili.
"Kje smo mi v tej zgodbi? Niti povohajo nas ne. Od 90. let, ko so bile poplave, ni bilo tu storjeno nič. Že takrat je država zatajila, danes je zgodba podobna. Struga je ista, kot je bila takrat," pripoveduje Jasna, ki je poleg njene najbližje sosede zaradi poplav utrpela največjo škodo. Njena hiša se nahaja v luknji, zato voda od tam ni odtekla več kot štirinajst dni. To je povzročilo, da se je vlaga razpotegnila tudi v zgornje prostore, kjer je omet že začel odpadati in les na pohitšvu odstopati. Sanacija hiše še vedno poteka in tako bo verjetno še kar nekaj časa.
Domačini Malih Braslovč: "Pozabili so na nas"
"Zbrali smo se, da Male Braslovče obvarujemo pred novo katastrofo," odločno povedo domačini. Skrbi jih, da bi se katastrofa ponovila. Ker je na travniku še vedno polno mulja, voda ne odteka. To se je najbolj poznalo ob letošnjih poletnih nalivih, ko je voda tam stala še dolgo. Zalilo je tudi cesto, kjer na enem mestu po letu dni še vedno manjka asfalt.
"Do zdaj so omenjali le 150 objektov v Letušu, ki naj bi jih preselili, zdaj tudi to ne velja več. Našega kraja niti enkrat niso omenili, kaj šele prišli pogledat, čeprav je bilo tudi pri nas veliko škode. Kot da ne obstajamo. V 33 letih so naredili le to, da so si 'nafilali' žepe. V enem letu do nas ni prišel niti župan in nam predstavil nadaljnje načrte," nadaljuje.
Ker je Savinja hudournik, bi po mnenju Uroša stvari morali začeti reševati na začetku, tj. pri samem izviru v krnici Okrešelj. "Struge je nujno treba sčistiti. Avstro-Ogrska je imela to vse urejeno. Vzdrževati bi morali vse od vrha hriba pa do sem," je prepričan.
dezurni@styria-media.si
Največ so krivi tisti, ki so dovolili gradnjo na poplavnih območji, potem pa tisti, ki so tam gradili..Sedaj pa ne bi imeli nasipov, ne hiš na drugih lokacijah, Seveda je stres za te ljudi, ampak naj mi kdo pove kaj… ...prikaži več bi v resnici radi, da se z referendumom prepovedo poplave ?!
Ubogi ljudje.