V želji, da bi v posodo nalili čim več goriva ali pa zaokrožili znesek na računu, radi gorivo točimo tudi potem, ko je varnostni ventil ustavil točenje. Vendar pa se tedaj v posodo ne bo nujno natočilo več goriva.
Gorivo, ki ga sistem zazna kot višek, se namreč odvrže skozi odvodno cev in voznik na koncu plača gorivo, ki ga ni natočil v posodo za gorivo na avtomobilu. Z naknadnim dolivanjem goriva lahko tudi škodimo avtomobilu, saj se gorivo, ki ni končalo v posodi, lahko razlije po laku in ga poškoduje. Poleg tega se med polnjenjem sproščajo plini, ki bi zaradi nategovanja cevi lahko poškodovali ogljeni filter, s katerim so opremljeni sodobni avtomobili. V tem primeru lahko pride do povečanja emisij in nepravilnega delovanja motorja.
Kaj svetujejo v zvezi s to navado, smo vprašali pri slovenskem prodajalcu goriv Petrolu. Pojasnili so na, da je samodejna zaustavitev polnjenja namenjena preprečevanju politja goriva ob napolnjenosti posode za gorivo. Pravijo, da je po prvem izklopu točilne ročke v posodo pogosto možno doliti še nekaj goriva, saj med točenjem prihaja do pojavov, kot so penjenje, povratno brizganje goriva in potencialno počasnejše sprejemanje goriva proti koncu točenja.
Tehnično dolivanje goriva sicer je možno, ob čemer se vse gorivo, ki ga stranka natoči, tudi zabeleži in zaračuna. Glede smiselnosti dodatnega točenja goriva pa pri Petrolu pravijo, da je stvar individualne presoje. Merilni sistemi sicer omogočajo točenje do roba, vendar pa bi morali vozniki, ko gre za varnost in vplive na delovanje vozil, upoštevati navodila proizvajalca vozila.
Dodajajo, da so merilni sistemi črpalk zasnovani tako, da natančno zabeležijo vso količino natočenega goriva. Če je pretok goriva manjši od zmogljivosti črpalke ali pa je pretok ustavljen, gorivo ne teče nazaj v rezervoar, ampak kroži preko obvodnega ventila v črpalki merilnega sistema.
Moj OCD mi ne dovoli da ne bi zaokrožil cifre.