AMZS je ob zaključku projekta Sensor predstavila rezultate analize slovenskih cest, ki jih je s pomočjo evropskeg denarja organizacija ob pomoči Prometnotehničnega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo opravljala v zadnjih dveh letih.
Med ugotovitvami bode v oči, da si od 3.179 kiometrov slovenskih cest, ocenjevanih po metodi zvezdic, le 22,4 kilometra zasluži pet zvezdic.
V AMZS izpostavljajo, da je bilo ocenjevanje opravljeno v skladu s strogimi merili mednarodne organizacije EuroRap, kar pomeni, da je mogoče povsem realno primerjati stanje pri nas in v drugih državah. Ker so z analizo cest pridobili tudi ogromno napotkov, kako bi lahko na nekem odseku izboljšali prometno varnost, so s tem državi prihranili veliko denarja, če bo seveda znala izkoristiti zbrano gradivo, pravi generalni direktor AMZS Robert Štaba.
Iz nekdanje ceste smrti postala zgledno varna prometnica
Ceste so bile sicer ocenjevane po dveh ločenih merilih. Prvo merilo je celotno slovensko cestno omrežje okoli 6.500 kilometrov ovrednotilo glede na podatke o prometnih nesrečah, ki so se zgodile med 2010 in 2012. Rezultati niso presenetljivi, čeprav se na avtocestah odvija večina prometa, so denimo kar sedemkrat varnejše od regionalnih cest, v celoti pa je 60 odstotkov vseh cest ocenjenih z oceno visokega ali srednje visokega tveganja.
V primerjavi z obdobjem 2006-2008 ali 2009-2011 (meritve EuroRAP) so na nekaterih odsekih vidne tudi precejšnje izboljšave, kar sovpada s splošnim trednom upadanja hudih posledic nesreč v Sloveniji. Primer iz ceste Postojna - Ilirska Bistrica tako kaže, da je iz ceste srednje ali srednje-visokega tveganja danes ta odsek ocenjej le še z oceno nizke ali nizke srednje stopnje tveganja.
Slikanje, ocena in predlogi vse v enem zamahu
Drugo merilo (star rating) pa je skupno ovrednotilo "le" 3.179 km slovenskih cest, ki so jih natančno preučili s posebnim vozilom. Slednje je bilo tako ironično uničeno prav zaradi slabega vozišča, ko se je pod njim med septembrskimi poplavami vdrl most pri Vranskem, zaradi česar sta umrla dva sodelavca AMZS.
Kamere in posebna programska oprema vozila je vsakih 100 metrov posamezne ceste glede na tip, veljavne omejitve, stanje cestišča, najpogostejše udeležence in okolice razvrstila po varnosti z zvezdicami od 1 do 5. Hkrati pa je laboratorijska obdelava podatkov že podala tudi rešitve, kako je mogoče z enostavnimi ukrepi bistveno izboljšati stanje na področju preprečevanja ali posledic morebitne nesreče.
Vodja projekta Jure Kostenjšek pravi, da so glede na pridobljene podatke slovenske avtoceste razmeroma varne, saj so v 71-odstotkih ocenjenje s 3 do 5 zvezdicami, povprečje pa je "dobra trojka." Precej slabše pa je pri glavnih in regionalnih cestah, saj v zgornji dve kategoriji spada le 40 odstotkov ocenjevnih državnih cest in 42 odstotkov regionalnih, vse ostale so ocenjene zgolj z eno ali dvema zvezdicama. Je pa ena temeljnih lastnosti, če želi biti cesta ocenjena s štirimi ali petimi zvezdicami, ločen smerni pas, kar pa je v Sloveniji izven avtocest in mest sila redka praksa.
Z razmeroma poceni ukrepi do treh zvezdic
Štaba je ob predstavitvi rezultatov izpostavil, da je sedaj na potezi država. "Na državljanu je odgovornost, da za opravljanje izpita izbere dobro šole vožnje, se dodatno izobražuje na poligonu varne vožnje in si nenazadnje izbere tudi varen avto. Ne more pa državljan izbirati varnost ceste, ki ga pelje od A do B."
Na podlagi projekta so namreč izračunali, da bi bilo mogoče z letnim vložkom 8,5 milijona evrov na letni ravni pred smrtjo in hudimi poškodbami obvarovati 240 voznikov, v 20 letih pa bi za ta namen zadostovalo 170 milijonov evrov. V zameno bi slovenski vozniki lahko v veliki večini vozili po glavnih in regionalnih cestah, ocenjenih s tremi in več zvezdicami, s čimer bi preventivno preprečili veliko odlivov, ki sicer zaradi nesreč bremenijo zavarovalnice in zdravstvo.
Ker je Sensor že podal tudi ukrepe za posameznih 100 metrov cestišča, državi ni potrebno tratiti davkoplačevalskega denarja za dodatne študije, pravi Štaba in apelira na premierja Mira Cerarja, naj se zgleduje po svojem nizozemskem kolegu. Ta je svojemu resornemu ministru preprosto ukazal, naj poskrbi, da bodo vse ceste po državi do leta 2020 ustrezale kriteriju treh zvezdic.
-
Kaj je ostalo od obljub po takojšnjem vlaganju v omrežje? Preberite TUKAJ.
"Za kaj takšnega pa je potrebno postaviti listo prioritet, s čimer se zmanjša pritisk lobijev in občin, in prav tega v Sloveniji manjka vsaj toliko kot sredstev," opozarja eden od poznavalcev razmer. Štaba pa nadaljuje, da so za nasprotno stanje krivi prav politiki, ki niso postavili pogojev, meril in ciljev, kakšne ceste bomo imeli. Kot dodaja, si v državi želijo partnerja, saj se bo le tako lahko problematika rešila.
Na konferenci je bil sicer prisoten tudi predstavnik Direkcije za ceste Stanislav Zotlar, ki je izpostavil direkcijino lastno metodologijo ocenjevanja cest ter težko finančno stanje, po zaključku konference pa je brez komentarja na novinarska vprašanja "zaradi nujnih obveznosti" dobesedno pobegnil iz dvorane.