Cerarjeva obljuba še daleč od izpolnitve

Organizacija AMZS je danes predstavilo izsledke dve leti trajajočega projekta SENSOR, v okviru katerega so še z osmimi partnerskimi organizacijami iz JV Evrope s posebnim vozilom opravljali meritve in analizo slovenskega cestnega omrežja. Spomnimo, prav omenjeno vozilo je bilo septembra udeleženo v tragediji, ko je voda pri Vranskem spodkopala most, da je kombi z obema potnikoma zgrmel v deročo vodo. 

• Natančni izsledki in kako varna je cesta, ki jo uporabljate, TUKAJ

Glavne ugotovitve so, da je mogoče z razmeroma majhnimi vložki v nekatere rešitve na infrastrukturi bistveno izboljšali varnost cestnega omrežja. Analiza tako pravi, da bi že z vložkom 8,5 milijona evrov v ukrepe varnosti pred najhujšimi poškodbami obvarovali 240 prometnih udeležencev, medtem ko bi v obdobju 20 let z vložkom 170 milijonov evrov število smrtnih žrtev ter hudo poškodovanih zmanjšali za kar 4.800.

A trenutne razmere kažejo, da je tudi 8,5 milijona prehud zalogaj za slovensko vlado, čeprav so znani izračuni, da vsako izgubljeno človeško življenje v prometu državo zaradi vseh posledic (zdravstvo, infrastruktura, sociala) stane okoli milijon evrov ali še več. Premier Miro Cerar je v predvolilnih obljubah zatrjeval, da bo v primeru izvolitve nemudoma pristopil k rešitvi anomalije, po kateri se zbrani denar voznikov ob letnem plačilu za povračilo uporabe cest steka v železniško infrastrukturo. Tako naj bi se denar od pobranih pristojbin znova namensko namenjal predvsem vlaganju v cestno infrastrukturo, a se po skoraj 100 dneh ministrovanja ministra Petra Gašperšiča na čelu ministrstva za infrastrukturo rešitev zdi še zelo oddaljena. "Sprememba zakonodaje financiranja vzdrževanja in obnove državnih cest še ni pripravljena. Gradivo se pripravlja, vendar v tem trenutku ne moremo oceniti, kdaj bo pripravljeno," so za zurnal24.si povedali na ministrstvu.

Po 10 mesecih zapor v obnovi šele dva objekta

Medtem v direkciji za ceste (DRSC) pravijo, da v pripravo rebalansa za leto 2015 nimajo nobenega vpogleda in pri tem ne sodelujejo. Pravijo pa, da bi morali zgolj za obnovo objektov z omejeno uporabo (omejitev nosilnosti ali zožanje vozišča), kjer delne zapore trajajo že od letošnjega januarja, ter v obnovo ostalih cestnih objektov, ki so v zelo slabem stanju, potrebovali med 120 in 150 milijonov leto. Od januarja dalje pa so na 18 odsekih, katerih zapora je dvignila veliko prahu in ki dnevno povzročajo dodatne stroške gospodarstvu in vsem voznikom, obnovitvena dela stekla le na dveh, od tega je praktično zaključena le obnova mosta čez Pivko v Prestranku, medtem ko bo most čez Socko med Arjo vasjo in Velenjem obnovljen spomladi 2015.