Z višanjem cen goriva in pojavom električnih avtomobilov nekateri vozniki veliko napora posvetijo temu, da bi z določeno količino goriva prišli čim dlje. V ZDA je pojav precej starejši kot v Evropi, zato je že dobil ime "hypermiling", njegovi privrženci med vozniki pa se imenujejo "hypermilerji". Zadevo bi torej lahko v slovenščino prevedli kot "hiperkilometranje".
Vozniki poskušajo z različnimi tehnikami predvsem močno povečati število kilometrov, ki jih prevozijo s polno posodo goriva oziroma zmanjšati porabo goriva na še možni minimum. Predvsem pa poskušajo zmanjšati porabo goriva, ki jo je v tehničnih podatkih avtomobila navedel proizvajalec. In tudi, če "navadni" vozniki nimamo namena povsem slediti vozniškim navadam "hypermilerjev", je nekaj njihovih navad vrednih posnemanja, saj lahko precej zmanjšamo stroške za gorivo.
"Hypermiling" je, najprej v ZDA, postal priljubljeno sredstvo za zmanjševanje porabe goriva v začetku tisočletja, ko so se cene goriva nenadoma močno zvišale. V tistem času je veliko ameriških voznikov kupilo hibridne avtomobile, kakršna je bila toyota prius. Navdušenim lastnikom hibridnih avtomobilov to kmalu ni bilo dovolj, zato so jih z uporabo tehnik za zmanjševanje porabe goriva poskušali narediti še bolj gospodarne.
Danes vozniki "hypermilinga" ne uporabljajo več toliko iz potrebe, ampak je v določenih krogih postal oblika razvedrila. Organizirajo se tudi maratoni gospodarne vožnje, privrženci pa si na družbenih omrežjih izmenjujejo izkušnje in nasvete. Vendar pa prijemi "hypermilinga" še naprej ostajajo uporabni pri varčevanju z gorivom.
Povečanje učinkovitosti vožnje in vozila
"Hypermiler" bo potovanje predvsem začel s premislekom, če je vožnja z avtomobilom sploh potrebna. Če lahko petminutno vožnjo z avtomobilom nadomesti s kolesarjenjem ali hojo, bo to tudi storil. Če pa se bo po opravkih moral nujno odpeljati z avtomobilom, bo načrtoval najkrajšo možno pot s čim manj pospeševanja in zaviranja. Če je možno, se bo na pot odpravil v urah, ko promet ni najbolj gost. Smisel "hypermilinga" je pogosto tudi v ohranjanju momenta, saj zaviranja in pospeševanje na klancih in v gostem prometu lahko precej zmanjšata učinkovitost vožnje.
"Hypermiler" se potrudi tudi za čim večjo učinkovitost samega avtomobila. To pomeni, da ga redno vzdržuje in da so gume vedno napolnjene z optimalnim tlakom, da je njihov kotalni upor čim manjši. Tudi v prtljažniku ne vozi nobene odvečne krame, saj na porabo goriva vpliva tudi skupna masa avtomobila.
"Hypermiler" poskuša izkoristiti tudi prednosti ustreznega parkiranja avtomobila. Če je hladno, bo avtomobil parkiral v smeri sonca, da bo to s svojimi žarki stopilo zmrzal na vetrobranskem steklu in mu zato ne bo treba uporabiti gretja. V vročih dnevih pa bo parkiral v senci, da razbremeni klimatsko napravo.
Nekateri "hypermilerji" optimalni položaj parkiranega avtomobila izkoriščajo celo zato, da se izognejo nepotrebnim parkirnim manevrom. To pomeni, da parkirajo v smeri vožnje, da lahko takoj odpeljejo. Nekateri pa celo parkirajo na klancu, da lahko s parkirnega mesta "odjadrajo" s čim manj porabljenega goriva.
Ko pa so enkrat na cesti, se "hypermilerji" trudijo, da bi vozili počasi in konstantno ter morebitne manevre predvidijo vnaprej, namesto da bi se na spremembe odzvali v zadnjem trenutku. Z zmanjšanjem hitrosti lahko namreč precej zmanjšamo porabo goriva. Vendar pa pri tem pogosto pretiravajo in jezijo ostale voznike.
Na plin pritiskajo čim bolj gladko in tudi volan vrtijo zmerno, predvsem pa poskušajo upočasnjevati s čim manj uporabe zavor. To pomeni tudi, da je povprečni "hypermiler" veliko bolj osredotočen na cesto pred seboj od običajnega voznika in tudi njegovi odzivi so bolj predvidljivi.
Nevarno pretiravanje
Pretiravanje pri "coastingu", da bi prihranili še več goriva, pa je tudi ena najbolj spornih lastnosti "hypermilinga". Nekateri ekstremni privrženci takšnega povečevanja gospodarnosti vozil namreč med spusti s klancev menjalnike prestavijo v nevtralno, nekateri pa naj bi celo ugašali motorje svojih avtomobilov. To pa sodi že v območje nevarnega početja, saj prižgan motor za delovanje potrebujejo servo volan, zavorni servo, asistenčni sistemi in še marsikateri drugi avtomobilski sistem. V skrajnem primeru se lahko volan celo zaklene.
Druga sporna in nevarna tehnika je vožnja blizu za vozilom pred "hypermilerjem", da ta lahko izkoristi vlek prednjega vozila in vozi v njegovem zavetju. To mogoče res pripomore malenkostnemu zmanjšanju porabe goriva, vendar gre za zelo nevarno početje. Voznik, ki hoče izkoriščati zavetje vozila pred njim, se mu mora namreč povsem približati, kar je v nasprotju s težnjami po vzdrževanju varnostne razdalje. S tem "hypermiler" ne le krši prometne predpise, ampak tudi sebe in druge udeležence prometa spravlja v veliko nevarnost.
