Aprila bo po koronskem premoru v Portorožu znova potekala Tehnološka konferenca v organizaciji podjetja GMT in inštituta za razvoj trajne mobilnosti Metron. Namenjena je strokovnemu izobraževanju na področja servisiranja in vzdrževanja vozil. O programu Tehnološke konference in tudi o izzivih, ki bodo tako za mehanike kot drugo stroko in voznike veliki, smo se pogovarjali z Matejem Habjanom, produktnim vodjo v podjetju GMT. Gre za slovenskega velikana na področju zagotavljanja nadomestnih in dodatnih avtodelov ter maziv svetovnih proizvajalcev.
Kdo je podpisan pod program in vsebino letošnje Tehnološke konference, namenjene mehanikom, učiteljem, dijakom in drugim, ki se ukvarjajo s servisom in vzdrževanjem vozil?
Kolesje tehnološke konference je večplastno. Za organizacijo dogodka so zaslužni prav vsi zaposleni v skupini GMT in podjetju Metron. Za vsako Tehnološko konferenco skušamo skrbno izbrati čim bolj atraktivne in aktualne tematike iz sveta avtomobilizma. Brez naših poslovnih partnerjev oziroma dobaviteljev prav tako ne bi šlo, saj prispevajo aktualno tematiko, nekateri jo celo skrivajo do zadnjega dne, saj je ne smejo javno objavljati. Obenem prispevajo tudi del sredstev za organizacijo dogodka. Posredno ne smemo pozabiti vseh udeležencev, saj je njihov prispevek z informacijami s "terena" tudi zelo pomemben.
Izzivi sedanjosti in prihodnosti
Tehnološka konferenca je dogodek, namenjen vsem mehanikom in avtoserviserjem, profesorjem strokovnih šol in študentom, ki želijo slediti aktualnim izzivom v poklicu, ki so si ga izbrali. Letošnja že 15. Tehnološka konferenca bo ponudila teoretičen in praktičen vpogled v aktualne in prihodnje novosti v poklicu slovenskega mehanika. Na dvodnevni konferenci bodo v teoriji in na praktičnih primerih izzive sodobnega avtoserviserja prikazali usposobljeni inštruktorji na področju avtoservisiranja in strokovnjaki vodilnih korporacij. Iz različnih kotov bodo osvetlili področje razvoja avtomobilskih sistemov in pogonov, ki mu morata z enakim tempom slediti tudi stroka, profesorji strokovnih šol in študentje.
Kakšno je zanimanje za širjenje znanja med slovenskimi mehaniki? Kaj jih najbolj zanima?
Zanimanje je vsesplošno. Na Tehnološki konferenci imamo veliko stalnih udeležencev. Nekateri so z nami že od začetka. Letos je strokovni dogodek na sporedu že petnajstič. Ponosni smo tudi, da prihaja veliko profesorjev tehničnih šol, študentov, članov servisnih mrež. Vsakega zanima nekaj drugega. Udeležencem je na voljo kar 14 različnih predavanj. Po predavanjih sledijo praktični prikazi, kjer lahko neposredno govorijo s predstavniki podjetij, ki imajo znanje o točno določeni proizvodnji novosti na trgu. To je velika dodana vrednost, ki jo dobijo udeleženci – torej neposredni stik med kupcem oziroma uporabnikom in proizvajalcem. Pod črto, dogodki, kot je Tehnološka konferenca, so nujni za našo panogo. Izmenjava informacij med mehaniki in proizvajalci ter dobavitelji je obvezna, saj se v praksi večkrat izkaže drugače, kot je povedano v teoriji. Prav tako je vedno lažje predstaviti novost neposredno na vozilu, kot pa v računalniški predstavitvi.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se ta hip soočajo slovenski mehaniki? Kaj so trenutno glavni poudarki v panogi avtomehanikov?
Mehaniki imajo trenutno polne roke dela. Več kot zadnja leta. Sicer se na poprodajnem trgu od zadnje tehnološke konference pred korona krizo ni veliko spremenilo, pa vendar spremembe so. V prednosti bodo tisti, ki se že zdaj "pripravljajo" na popravila električnih vozil. Čeprav marsikdo ni zagovornik elektrike, je na konferenci veliko tematik povezanih prav z elektrificiranimi vozili. Poudariti je treba, da je omembe vrednih novostih na bencinskih in dizelskih motorjih zelo malo. Elektrika bo v prihodnje glavni izziv, zato poudarek na elektriki. Temu se mehanikom ne bo uspelo izogniti. Čeprav bodo popravila na poprodajni trg prišla kasneje kot pri pooblaščenih serviserjih, pa imamo vsako leto udeležence tudi iz tega področja.
Opažate med mehaniki strah ali izziv ob najavi prodaje izključno EV vozil po letu 2035, kar je izglasoval EU parlament?
Menim, da veliko ljudi še vedno ne verjame v letnico 2035. Strah pa bo tiste, ki ne bodo hodili na naše konference. Malo heca, mene so učili, da je 80 odstotkov uspešnosti pri pogajanjih sama priprava na sestanek. Podobno bo tudi tukaj. Tisti, ki se bodo zdaj naučili, kako popraviti električni avto, bodo lahko "drago" prodali svoje znanje in bili pri tem na koncu uspešni.
Vseeno se zdi, da Slovenija in slovenski vozniki še niso pripravljeni na množični prehod na EV vozila. Do kdaj menite, da se bodo po slovenskih mehaničnih delavnicah še popravljali in vzdrževali bencinski in dizelski avtomobili, sploh, če se bo po letu 2035 uresničila prepoved prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje?
Težko je karkoli napovedati, pa vendar menim, da bo v Sloveniji leta 2040 še vedno 80 odstotkov bencinskih in dizelskih avtomobilov. Ni pa izključeno, da se bo pojavil še kakšen Elon Musk, ki bo pospešil razvoj elektrike. Ne pozabimo tudi, da bo veliko odvisnega od električnega omrežja v Sloveniji. Dvomim, da so naši politiki pripravljeni in tako "napredni" v svojem razmišljanju.
Kako se bo GMT prilagodil elektrifikaciji?
GMT se že prilagaja. Pri nas preko naših priznanih dobaviteljev že nudimo avto dele za električna vozila. Na nas se obračajo lastniki avtomobilov, kot so tesla, renault zoe, nissan leaf in podobni.
Zadnja Tehnološka konferenca se je zgodila pred koronsko krizo. Kako je zdravstvena kriza spremenila odnos lastnikov vozil do servisa in vzdrževanja? Kaj opažate v poprodaji?
Cene novih in rabljenih avtomobilov so višje. Vozni park se stara. Posledično je povpraševanje na poprodajnem trgu večje. Ocene so različne. Glavnina akterjev v svetu dobavitelju pravi, da je povpraševanje na poprodajnem trgu v Sloveniji naraslo za vsaj 10 odstotkov. Je pa tudi pri nas prišlo do "inflacije" cen, nismo izjema.
Ena od tematik bodo DPF filtri. Strošek, ki glede na spremembe na tehničnih pregledih EU kmalu čaka marsikaterega lastnika starejšega dizelskega vozila. Zakaj ste se na Tehnološki konferenci odločili izpostaviti to tematiko? Za kako veliko težavo v slovenskem voznem parku gre glede na vaša opažanja? Bodo DPF filtri ena glavnih tematik v prihodnjih letih v poprodaji pri nas?
Kot vsak trgovec se prilagajmo povpraševanju na trgu. Vse smernice gredo v smeri, da obvarujemo zrak in okolje, zato so vse bolj striktni na tehničnih pregledih. Tudi zaradi nekaterih preteklih afer. Sicer bo ta strošek na koncu pristal pri uporabniku vozila, mi pa smo tu, da ponudimo mehaniku možnost za dodatni zaslužek. DPF filtri bodo vsekakor na udaru, ne smemo pa pozabiti, da se proda tudi vse več lambda sond, katalizatorjev, senzorjev temperature izpušnih plinov. Nekateri imajo na izpušnem delu po sedem senzorjev temperature izpušnih plinov (EGTS). To so lahko precej draga popravila.
"Mali" mehaniki imajo danes še eno težavo, in sicer, da so tudi prodajalci novih vozil in uradni servisi prepoznali priložnost servisiranja vse starejših vozil, tudi takih, ki so izven garancijske dobe. Kje vi vidite prednost "malih" mehanikov, ki so v velikem številu udeleženci vaših izobraževanj, tudi Tehnološke konference?
Ni skrivnost, da je ta trenutek prednost malega mehanika še vedno cena, saj je popravilo starejšega vozila na uradnem servisu še vedno precej dražje. Druga prednost je čas. Marsikdo popravi stranki vozilo v večernih urah in ga stranka naslednji dan že ima v uporabi na poti v službo. Bodo pa morali biti mali mehaniki pazljivi. Pri popravilih vozil je treba imeti vse več različnih orodij, imeti je treba kakovostno diagnostiko, opremo. Srečujemo se z res velikim številom novih tipov vozil, ki jih kot po tekočem traku lansirajo proizvajalci. Če se bodo hoteli kosati z uradnimi servisi bodo morali postati "veliki" mehaniki.
Tehnološka konferenca priložnost za nova prijateljstva
Matej Habjan je povedal, da je Tehnološka konferenca tudi odlična priložnost za druženje in nova spoznanja. "Trudimo se, da dogodek organiziramo na način, da je na njem dobrodošla vsa družina, saj poleg uradnega dela poskrbimo tudi za boljše polovice in našo prihodnost, otroke. V ta namen je na konferenci organiziran zanimiv spremljevalni program, ki prav tako traja dva dni. Predvsem nedeljski program je čudovit, saj je organiziran izlet v Izolo, kjer si bodo lahko ogledali novo preurejen muzej Izolana. Ne bo zmanjkalo niti časa za kulinarične užitke, saj jih čaka kosilo s pogledom na morje. Dobrodošli so torej vsi člani družine, tudi dedki in babice."
Prihodnost avtomobilizma bo torej zelo "softwerska". Mehaniki nimajo več tako črnih rok kot včasih. Drži?
Vsekakor drži. Vse več napak na vozilu se odkrije s pomočjo vse bolj razvitih diagnostičnih naprav. Prav tako vse več mehanikov uporablja specialna orodja. Tudi kontrola pri tehničnih pregledih pripomore k tem, da je na cestah vse manj "umazanih" vozil.
Ali lahko v prihodnje pričakujemo, da se bosta vzdrževanje in servisiranje vozil podražili, glede na to, da bo mehanik potreboval vse več specializiranih strojev in orodja, ki pravite, da so zelo draga?
Tendenca v višanju cen storitev zaradi vse več specializiranega orodja vsekakor obstaja, je pa težko napovedati kaj se bo zgodilo. Vsak dober mehanik mora ceniti svojo storitev in jo zaračunati do te mere, da dovolj zasluži. Trenutno svoj zaslužek ustvari tako s storitvijo kot tudi z rabatom, ki ga dobi pri nakupu materiala pri trgovcu, kot je na primer GMT. Če bo vse več končnih strank kupilo material na internetu, kjer so cene oblikovane nižje, bo primoran dvigniti ceno svoje storitve, da bo lahko sploh preživel. V teh primerih se postavi vprašanje, kdo bo odgovarjal, če pride do reklamacije materiala, ki se vgradi na zahtevo končnega kupca. S terena tudi še nimamo dovolj informacij, koliko se kvarijo električni avtomobili. Sicer se jih zdaj glavnina servisira in popravlja pri uradnih serviserjih, pa vendar ima električni avto veliko manj komponent za zamenjavo. Lahko bi sklepali, da bo zato vzdrževanje električnega avta cenejše.
