V Veliki Račni pri Gorsupljem smo v domači delavnici obiskali Miho Škodo, mehanika in mnogokrat tudi samouka, ki mu ne manjka poslovnih zamisli.
Pred domači delavnico smo najprej zagledali njegovo škodo octavio, Škoda je tudi njegov priimek, s prav posebnim emblemom na pokrovu motorja, kar je lasten izum podjetnega mehanika, a namen obiska je bil drugačen. Pogledati proces zbiranja odpadnih uteži in kasnejše predelave. Govorimo o utežeh za platišča.
Uteži se uporabljajo za uravnoteženje avtomobilskega kolesa. "Kolo je sestavljeno iz pnevmatike in platišča, vsak sestavni del ni popolnoma homogeno izdelan in pride do rahlega opletanja zaradi neprimerne razporeditve teže. S postopkom uravnoteženja kolesa povzročimo masno razporeditev po vsem obodu. S tem se izognemo morebitnemu kasnejšemu tresenju in vibriranju,“ nam v uvodu razloži Škoda in dodaja, da je posebnost uteži, ki jih proizvaja to, da so izdelane v Sloveniji in so primerne za uporabo na vseh vozilih, ki imajo lita aluminijast platišča. Izdelane so iz cinka, zato ne povzročajo korozije in poškodovanja platišča z rjo, ki se pojavlja pri železnih utežeh. Izdelujejo jih iz 50 odstotno recikliranega materiala.
Na zamisel je prišel, ko je začel zbirati odpadne uteži za nadaljnje posredovanje sekundarnih surovin zbiralcem predelovalcem teh odpadkov. "Predelovalcu tega tipa odpadka sem predlagal, da bi bilo dobro del te surovine ponovno uporabiti in iz nje narediti kako uporabno reč.“ Nato je kar sam začel s proizvodnjo novih uteži za lita platišča.
Leta 2011 so izdelali prve uteži, vendar takrat še iz novega materiala, ki so ga zamenjali za starega. "Nekaj let smo izdelovali na tak način, ki pa ni bil preveč učinkovit že iz naslova dviga cen surovin. Z letošnjim letom izdelujemo uteži za lita platišča iz več kot 50 odstotkov recikliranega materiala,“ pravi sogovornik, ki je v ta namen na Kitajskem kupil stroj za obdelavo in začel s poslom.
Njihove uteži so namenjene lahkim platiščem, na katera se praviloma v 90 odstotkih uteži lepi (ne pa nabija). Samolepilne uteži se po postopku centriranja najprej umerijo in preveri, koliko je še potrebno dodati uteži na platišče. Določi se lokacija lepljenja in očisti površino s sredstvom, ki čisti in suši (nitro, čistilo zavor). Kot pri vseh utežeh, je potrebno ostanke starega lepila odstranit pred nameščanjem novih. Iz uteži se odstrani zaščitna folija lepila in jo prilepimo na mesto, ki smo ga določili.
Zbiranje poteka tako, da obiščejo podjetje, ki se ukvarja z vulkanizersko dejavnostjo, ali pa jih vulkanizerji pokličejo sami in se oglasijo v poslovalnici. Prevzamejo odpadne uteži, jih stehtajo in izdajo evidenčni list tipa odpadka. Te odpadne uteži predajo nadaljnjemu predelovalcu-obdelovalcu, iz katerih naredi reciklirano surovino za ponovno uporabo pri izdelavi novih uteži, ki so narejene iz cinka, kar je po besedah Mihe Škode pomembno, saj pravi, da moramo na platišča za uravnoteženje vgrajevati kakovostne uteži.
Uteži imajo garancijsko dobo. Za to je poskrbljeno tudi v procesu proizvodnje z uporabo kakovostnih materialov. Lepilo kupujejo pri podjetju, ki proizvaja lepilo posebno za ta namen uporabe.
Danes ni nič nenavadnega, če imajo tudi kompaktna vozila 17-palčna platišča, športni terenci pa 22-palčna. "Če smo pred 15. leti rekli, da so 17˝ platišča ogromna, je to danes nekaj povsem običajnega. Ko pa pogledamo tako lepa in velika platišča, nato pa zagledamo rjave železne uteži, verjetno ni ravno lep pogled. To pride zaradi rjavenja in korozije uteži, posledica pa je potečena rja po laku platišč,“ razloži Škoda in doda, da lahko pride tudi do izpadanja uteži iz platišč. Zato pravi, da bi moral dober vulkanizer za svojo stranko poskrbeti in ji priporočati, kaj je dobro za njegovo vozilo. S tem misli tudi na vgradnjo kakovostnih materialov, kot so uteži.
"Cena dobrega materiala v primerjavi s slabim, je pri končni ceni vrednost ene kave, mi pa imamo zadovoljno stranko, ki se bo še vračala,“ je prepričan sogovornik.
Kako sploh ločimo kakovostno od manj kakovostne uteži? Škoda pravi, da se kakovost uteži vidi pri proizvajalcih. Če prihaja iz Evrope, je cena enkrat dražja od uteži iz držav z Vzhoda, predvsem Kitajske. "Cena je kazalnik kakovosti materiala. Razlika je tudi v površinski zaščiti. Ločimo železne, barvane ali plastificirane, cinkane in cinkove barvane ali naravni cink, ki naravno posivijo. Železne, ki so manj kakovostne, po nekaj mesecih zarjavijo in po letu odpadejo ali puščajo sled rje,“ pravi. Razlika je tudi v lepilu, kako močno je in odporno proti zunanjim vplivom (sol, voda, temperaturna sprememba, pranje …). Škoda pri tem poudarja, da je težava, da veliko ljudi sploh ne vidi razlike med materiali.
lahko bi vsaj nad člankom napisali “Oglasno sporočilo”
Biznis, ki ne prinaša dobička.
Pohvalno,še je nekaj pametne mladine