Ožja ekipa okoli infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca si je za enega glavnih ciljev mandata zadala spremembo zakonodaje, da bi omogočila "inovativne in napredne" tehnologije najema vozil prek digitalnih platform, kot to na primer ponuja podjetje Uber. Ministrstvo je pred tedni objavilo prvi predlog sprememb zakona o cestnih prevozih, vendar je po glasnih kritikah, da bo zakon dobesedno pisan na kožo Ubra, medtem ko bo obstoječe avtotaksi družbe pahnil čez rob, zdaj nekoliko prilagodilo predlog. Spremembe so predvsem v delu, s katerim bi zagotovili več nadzora pri poslovanju z aplikacijo.
Kot je znano, je bil do napovedi o prilagajanju zakonodaje za podjetja tipa Uber v preteklosti zelo kritičen tudi del opozicije zaradi zelo spornih poslovnih praks podjetja, neupoštevanja zakonov v državah gostiteljicah in prekarnega odnosa do šoferjev.
Tektonske spremembe, sprejem po hitrem postopku
Zunanje stroke ali obstoječih slovenskih taksistov v pripravo zakona sprva niso vključili, kaže pa, da so pisci zelo pozno začeli sodelovati tudi z državnimi službami s področja davkov in obdavčitev, pa čeprav je ravno nevarnost odtekanja velikega dela davščin v tuje države in s tem zmanjšanje prilivov v slovenski proračun eno ključnih v zgodbi s tujimi platformami.
V popravljeni različici so na ministrstvu sicer zapisali, da so upoštevali pripombe iz ostrega javnega odziva nekaterih ljubljanskih avtotaksi podjetij in podjetja Net Informatika. Vendar pa je direktor slednjega Dejan Jefim za Žurnal24 zatrdil, da jih predstavniki ministrstva pred novimi popravki še vedno niso kontaktirali.
Za razliko od oktobrske različice je za novi predlog namesto rednega zdaj predviden sprejem v parlamentu po skrajšanem postopku, ker da "gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona."
A spremembe zakona še malo niso majhne, saj bodo nedvomno bistveno posegle v ureditev trga in močno spremenile obstoječe stanje.
Iz zadnjega predloga zakona je bila popolnoma izbrisana že zapisana in razdelana ideja o ustanovitvi Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), na katero naj bi bile z ministrstva prenesene številne naloge glede razvoja, promoviranja in zagotavljanja večje usklajenosti med posameznimi tipi javnega potniškega prometa, ki je v Sloveniji v zadnjih 30 letih močno nazadoval. Krovna družba, o smotrnosti katere se že dolgo govori, bi pripomogla tudi k racionalizaciji proračunskih sredstev. V prvotnem predlogu je bilo nalogam DUJPP namenjenih pet zakonskih členov.
Po novem opcija "najem limuzine" brez taksimetra
Glavna novost zakona je, da se "odpravlja dodatne administrativne ovire za taksi prevoze in omogoča občasni prevoz za enega potnika." To pomeni, da država poleg dosedanjih "občasnega prevoza" (za vnaprej znano skupino ljudi) in "avtotaksi prevoza" (prevoz s taksimetrom) uvaja še najem vozila z voznikom prek aplikacije - "najem limuzine."
"Ker se pri prevozih, dogovorjenih preko spletnih platform, cena prevoza in pot dogovorita vnaprej in ima potnik s tem zagotovilo ponudnika, so zahteve za dodatno zaščito kot je taksimeter, nepotrebne," utemeljuje ministrstvo. V "limuzini" se lahko hkrati prevaža od ene do osem oseb, prevoznik pa mora biti licenciran in prevoze opravljati le v občini oziroma občinah, kjer ima za to dovoljenje.
In še:"Pogoji za uporabo elektronske aplikacije za avtotaksi prevoze in pri najemu vozila z voznikom so enaki, kar zagotavlja enako obravnavo obeh vrst prevoza." To pomeni da bo isti taksist lahko pri eni stranki prevoz opravil kot voznik limuzine, pri naslednji, ki jo bo pobral na ulici ali na poziv prek telefona, pa se bo prelevil v klasičnega taksista in prevoz obračunal s taksimetrom, ki ga bo seveda moral imeti vgrajenega.
Pomembna novost v zakonu je nova pristojnost občin, da lahko predpišejo pogoje glede videza, vrste pogona, starosti in opreme "vozil z voznikom."
Tudi klasični taksi lahko brez taksimetra
Tudi pri klasičnih avtotaksi prevozih pa se odpravlja obveza taksimetra. "Uvaja se možnost taksi prevozov z uporabo aplikacije. Prevoznik se lahko odloči, ali bo takšne prevoze izvajal z uporabo taksimetra ali pa z uporabo aplikacije."
57. člen zakona so spremenili na način, da po novem poleg uporabe overjenega taksimetra za obračunavanje poti omogočeno tudi le z elektronsko aplikacijo, na območjih, kjer jo bodo taksi podjetja nudila. Naslednji povsem novi 57.a člen pa podrobneje opisuje zahteve glede aplikacije, ki da mora potnika pred začetkom vožnje seznaniti s predvidenim potekom poti, najvišjo možno ceno in podatki o prevozu ter šoferju. Člen tudi določa, da mora imetnik aplikacije hraniti podatke še deset let po opravljenem prevozu. V posodobljenem predlogu je za razliko od prvotnega, ker so na davčni vidik pisci povsem pozabili, zdaj zapisano, da mora biti aplikacija v skladu z zakonom o davčnem postopku in da morajo imeti finančni inšpektorji neposredni dostop do podatkov o opravljenih prevozih.
Med drugim bodo v skladu s svojimi pristojnostmi nadzor nad prevozniki lahko opravljali tudi občinski redarji.
Pravni osebi, ki je imetnik elektronske aplikacije (na primer Uber), v primeru kršitve, ko aplikacija ni v skladu z davčno zakonodajo oziroma ne omogoča nadzora, grozi do največ 20.000 evrov kazni.
Obstoječi taksisti opozarjajo na razpad sistema
Zaradi namere države je, kot že omenjeno, med obstoječimi taksisti dokončno završalo, saj so prepričani, da jim bo po obdobju velikanskega upada dohodkov zaradi covid-19 država z odpiranjem vrat platformam brez taksimetrov zadala še zadnji, smrtni udarec. Potrošniki bodo na slabšem, država pa se bo glede prihodkov od obdavčitev prevozov oseb ustrelila v koleno, trdijo. "Tako brutalno liberaliziranega zakona o javnem prevozu še nisem imel priložnost videti, pa sem sodeloval v pripravi že par zakonov," je svoj komentar strnil Dejan Jefim iz specializiranega podjetja Net Informatika, ki je po nekaterih državah od blizu preučeval Uberjevo prakso nespoštovanja zakonov, uničevanja konkurence in s tem trga. "Tukaj je zadeva enostavno preveč očitna."
Zakaj je tako črnogled? "Novi zakon bo Ubru in podobnim gigantom omogočil ogromno konkurenčno prednost, saj s svojim velikim kapitalom lahko izvajajo damping dolgo časa. Obstoječi ponudniki se bodo morali držati starega dela zakona, kar prinaša nasploh katastrofalno situacijo. Sicer bodo tudi obstoječi ponudniki lahko delali na način kot Uber, ampak le za del prevozov, ki ga izvajajo preko aplikacij. Za preostal del posla bodo še vedno potrebovali licenco, taksimeter, nalepke, vinjete ..."
"Vsakemu ekonomistu je jasno, kaj pomenijo zadeve kot so damping in monopol na tako majhnem tržišču. Padec kvalitete in dvig cene storitve. To je dejstvo."
Dejan Jefim, Net Informatika
Po mnenju Jefima bo takšna konkurenčna prednost nedvomno uničila taksi posel pri nas. "Taksi prevoznik v roku leta dni ne bo več obstajal. Vsi bodo vozniki limuzin, kakor jih imenuje novi zakon." Predvsem se bo po njegovem mnenju vse skupaj zelo hitro odrazilo na padcu kakovosti vozil, standardu taksi voznikov in porastu cen prevozov. "Vsakemu ekonomistu je jasno, kaj pomenijo zadeve kot so dumping in monopol na tako majhnem tržišču. Padec kakovosti in dvig cene storitve. To je dejstvo."
Jefim opozarja še na zmotno prepričanje v delu javnosti, kako bosta minister in Uber z vožnjo prek aplikacije v Sloveniji uvedla neko novost. "Naši taksisti že vrsto let opravljajo prevoze prek aplikacije na povsem legalen in v skladu z vsemi veljavnimi zakoni in odloki. To je dejstvo, ki ga vsi ignorirajo." Razlika s predlogom ministrstva je, da potnikom kljub naročilu z aplikacijo ceno določa redno overjani taksimeter, ne pa skrivnostni algoritmi aplikacije z drugega konca sveta. "Zakaj spreminjati pravila za neprisotnega tujega ponudnika? Korupcija?", se sprašuje.
zopet bodo tuje ferme prevzemale posel od domačih.
Katastrofa...
Znižujejo nam cene storitve prevozov