Futuristična tovarna znamke BMW v vzhodni Evropi bo postala vzor za vsa ostala znamkino proizvodna mesta po svetu in gotovo tudi za konkurenco.
Avtomobili iz vzhodne Evrope so bili svoj čas na zahodu vedno tarča posmeha. Velika večina vzhodnjaških izdelkov ni zmogla priti blizu kvaliteti, udobju in voznim lastnostim, ki so jih omogočali zahodni avtomobili. In ljudje na vzhodni strani železne zavese so vedno sanjali o tem, kako lepo bi bilo imeti avto, narejen na zahodu. Najvišje na lestvici poželenja so bili (in so še danes) avti nemških premijskih znamk, sinonimi za naprednost, kvaliteto, zmogljivosti, višji družbeni status.
Časi so se obrnili, na zahodu bodo komaj čakali na najnaprednejše avtomobile, ki jih bodo izdelovali v vzhodni Evropi.
Iz neuglednega mesta nastaja novi München
Mesto Debrecen na severovzhodu Madžarske je bilo nekoč znano kot stičišče različnih pomembnih trgovskih poti, kjer se je trgovalo z živino in poljščinami daleč naokrog. Postopoma je preraslo tudi v pomembno kulturno-izobraževalno središče, ki pa ga je vihra druge svetovne vojne in sledeča kolhozacija potisnila daleč nazaj v preteklost.
Slabe ceste, manko moderne železnice, poudarjanje predvsem ene gospodarske panoge, neugleden videz mesta … Še komaj nekaj let nazaj bi obiskovalec Debrecena menil, da česa več od velikanskih silosov ter traktorjev, ki ropotajo sem in tja po prostranih poljih, tu ne bo nikoli našel. Čeprav s statusom drugega največjega madžarskega mesta je bil Debrecen daleč od metropolitanskega statusa in videza Budimpešte.
Danes pa ni nobeno pretiravanje mesto Debrecen označiti za eno od najnovejših in najmodernejših prestolnic evropske industrije, zaradi katerega mesto mnogi že primerjajo z nemškim Münchnom. V Debrecenu ter bližnji okolici imajo danes svoje izpostave in proizvodne zmogljivosti največji velikani avtomobilske industrije, od Continentala in Schaefflerja do kitajskega prvaka pri izdelovanju baterij CATL. V tukajšnje raziskovalne centre investira globalna famacevtska industrija, v mestu mrgoli kitajskih in korejskih inženirjev. Debrecen je v zadnjih letih na prestižni lestvici Financial Timesa stalno postavljen na najvišja mesta v Evropi, v katera se splača vlagati. Ena največjih novic pa je prišla leta 2018, ko se je odločil najsodobnejšo proizvodnjo v Debrecenu vzpostaviti tudi BMW. Tisti iz Münchna.
Kako je to mogoče, ali bi se lahko Slovenija zgledovala po madžarskem razvojnem čudežu, ki ga pooseblja prav Debrecen?
Mesto diha eno s poslom
Silovit razvoj v zadnjih letih, ki se odraža tudi vedno bolj modernem videzu mesta, je plod tesnega sodelovanja lokalnih in državnih oblasti, ki so začele s programom popolne preobrazbe tega dela naše vzhodne sosede. Mesto in regijo so zaradi ugodne geografske lege prepoznali kot idealnega, da iz pridelovalne kmetijske dejavnosti z nizko stopnjo konkurenčnosti in donosa preidejo na vzpostavitev pogojev za visokokonkurenčno okolje, ki bo privabljalo tuj kapital in ustvarjalo dobro plačana delovna mesta.
Ter seveda na dolgi rok plačevalo davke in omogočilo vzpostavitev širokega razvojnega spektra vseh ostalih dejavnosti, od širitve stanovanjskih sosesk do storitvenih in servisnih dejavnosti, gostinstva, tudi turizma.
Načrt je več kot uspel, namesto bega mladih, ki so mu bili priča zadnja desetletja, je zdaj Debrecen magnet za bližnjo in daljno okolico, v njem živi že 450 tisoč ljudi, mesto pa nosi status madžarskega mesta z najmanjšo stopnjo kriminala. Celoten lokalni šolski in izobraževalni sistem je tesno vpet v razvoj mesta in industrije. Z mednarodnim programom in štipendiranjem različna podjetja močno podpirajo kakovostno izobraževanje za poklice, ki jih potrebujejo. Poudarek je na IT oziroma tehničnih smereh.
Seveda cveti tudi vse, kar je povezano z gradbeništvom, država in regija sta v zadnjih letih povsem prenovili oziroma nadgradili kritično infrastrukturo. Debrecen je danes s svetom povezan z moderno avtocesto, novo letališče pa omogoča, da so poslovneži in inženirji v Münchnu že v dobri uri. Gradijo tudi moderno železniško povezavo.
Mesto ima danes praktično status enega osrednjih centrov avtomobilske industrije v Evropi. V bližnji in nekoliko širši okolici vključno z Romunijo, Slovaško in nenazadnje Slovenijo imajo svoje proizvodnje obrate vzpostavljena številna podjetja, kar močno poenostavi in poceni logistiko. Debrecen je postal ne le regijsko, temveč meddržavno razvojno središče z dobro plačanimi službami.
iFactory - tovarna nove dobe
Krono vsega tega uspešnega dela pa predstavlja nastajajoča BMW tovarna, poimenovana iFactory, v katero bo BMW skupaj vložil kar okoli dve milijardi evrov denarja. Kot omenjeno, je BMW pred petimi leti madžarski Debrecen v hudi konkurenci zainteresiranih držav določil za lokacijo svoje najnovejše in najbolj napredne tovarne, v kateri bodo izdelovali novo generacijo BMW modelov - neue klasse. Kot je takrat povedal generalni direktor BMW Oliver Zipse, so v Debrecenu našli vse, kar so si lahko le želeli - ne samo odlične strateške lokacije in moderne infrastrukture, temveč tudi zelo naklonjeno in motivirano delovno silo, vključenost šolskega sistema …
In tako kot neue klasse predstavlja velik preskok naprej v smislu, kaj in v kakšni obliki lahko pričakujemo od bavarske znamke, je iFactory v Debrecenu znanilec povsem novega obdobja v procesu izdelave vozil. Nemci želijo močno pohitriti proizvodni proces, z manj vmesnimi koraki, za kar pa je potrebno izredno natančno modeliranje še tako majhnih detajlov. In sodelovanja z izobraženo delovno silo. Natančni Nemci so šli tako daleč, da so se posvetili tudi preučitvi psihologije Madžarov, so slovenskim novinarjem zaupali na predstavitvi v središču Debrecena … Ko bo tovarna bližje končni podobi, se bodo seveda preselili v nove prostore in nam rade volje dovolili tudi vpogled v njihov najnovejši proizvodni dragulj, so obljubili.
Pri BMW iFactory gre za močno posodobljen pristop proizvodnje, v osrčju katerih je reklo 'lean, green, digital.' Torej vitko, zeleno in digitalno. Da bi dosegli želeno, so se pri BMW povezali z velikanom IT industrije podjetjem NVIDIO. Ob pomoči njihovega naprednega orodja Omniverse so pri BMW naredili nekakšnega virtualnega dvojnika proizvodnje, pri katerem lahko ob pomoči lastnih programskih orodij natančno razvijajo in preizkušajo zapletene procese korak za korakom.
Medtem ko veliki gradbeni stroji na obrobju Debrecena po dokončanju osnovne konstrukcije ta hip šele vzpostavljajo notranjost nove tovarne, BMW inženirji z vsega sveta in ne glede na časovne in krajevne razlike skupaj pilijo proizvodne procese, ki bodo v tovarni omogočili visokorobotizirano in učinkovito proizvodnjo najnovejših modelov.
Tovarna znotraj tovarne
Med ključnimi in konkretnimi cilji je na primer, da bi namesto 30 vozil na uro, kolikor je trenutno standard BMW tovarn, iz tovarne v Debrecenu prišlo kar 60 vozil na uro! Torej vsako minuto eden. Pri tem si bodo kot še nikoli doslej v takšni množini pomagali z roboti. Neposredno zaposlenih v tovarni bo kljub njeni velikost 'le' okoli 1.500, od tega jih bo 500 zaposlenih v tovarni znotraj tovarne, kjer bo potekala sestava baterijskih sklopov.
BMW je baterije tako kot pogonski sklop za neue klasse razvil sam, serijsko proizvodnjo celic pa je zaupal proizvajalcu CATL. V Debrecenu jih bodo sestavljali v končni produkt in vgrajevali v vozila. S tem bodo imeli popolno kontrolo nad popolno vključenostjo vseh ključnih sklopov v eno celoto.
Sam proizvodni kompleks, ki se bo dokončan razprostiral na 400 hektarjih, bo zelo trajnostno naravnan, saj bodo med drugim uporabljali kroženje odpadne vode, napredni sistem hlajenja in ogrevanja ter pridobivanje električne energije, ki jo bodo v največji meri zagotavljali s pomočjo sončnih panelov na strehi. Najprej je bil za osrednji energent namenjen zemeljski plin, a so leta 2021 zaradi potrebnih sprememb pri načrtovanju lakirnice in hladilno-grelnega sistema povsem spremenili idejo, se povsem odpovedali fosilnim energentom ter stavili na sončno energijo, ki je glede na lokacijo tovarne (celinsko podnebje, ravnica) zelo smiseln energent. Dodatno potrebno energijo bodo pridobivali s pomočjo obnovljivih virov iz bližnje okolice.
Na podlagi takšne virtualne predpriprave bo že leta 2024 stekla poskusna proizvodnja 'neue klasse' model, od leta 2025 pa bo Debrecen uradno najbolj napredna tovarna v lasti BMW ter hkrati model za preoblikovanje proizvodenj v vseh ostalih kompleksih po svetu. Zelo verjetno se bo po Debrecenu oziroma iFactory zgledovala tudi konkurenca, saj BMW na podlagi njenih pridobitev napoveduje precejšnje povečanje konkurenčnosti pri prehodu na baterijska vozila.
Ali bi se lahko Slovenija zgledovala? Ne ne more se. Zakaj? Ker imamo preveč brezdelnežev, ki so bolj papeški od papeža in se vtaknejo v vsako stvar, samo da zavirajo razvoj. Poglejte si MAGNO, vetrne elektratrne, Pipistrel in še bi… ...prikaži več lahko našteval...pač paradoksalno omejenost nekaterih ne pozna meja.
Kako je to mogoče, ali bi se lahko Slovenija zgledovala po madžarskem razvojnem čudežu, ki ga pooseblja prav Debrecen? MAGNA je bil poizkus kako na kmetijskem zemljišču postaviš lakirnico . Počivalšek in kasta so pospravili provizije in sedaj imamo spomenik KORUPCIJI .
Požrešnost ne pozna meja. Tako, ubijte še zadnja delovna mesta in uničite evropsko industrijo. Kmalu bojo kitajci iskali poceni delovno silo....