Eden od pomembnejših dosežkov 14-dnevne podnebne konference COP26, ki bo predvidoma še do vikenda potekala v škotskem Glasgowu, naj bi bil dogovor o prehodu k brezogljičnemu transportu. Sreda je bila posvečena tej problematiki, končalo se je s podpisom izjave, v skladu s katero naj bi v širokem sodelovanju politik, vlad, investitorjev in gospodarstva do leta 2040 po vsem svetu prešli le še na prodajo brezemisijskih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. V razvitih državah bi ta cilj dosegli že pet let prej, torej do leta 2035.
Sporazum predvideva aktivno pomoč trgom v razvoju pri prehodu, medtem ko so se sodelujoča mesta, zvezne in regionalne dežele zavezale k prehodu na brezemisijska vozila v flotah, taksi prevozih in car-sharingu.
Slovenija je med 24 državami podpisnicami sporazuma. Na seznamu so pretežno evropske države, od največjih trgov pa samo Združeno kraljestvo. Manjkajo Nemčija, Francija, Španija in Italija, ki imajo vse zelo razvito proizvodnjo avtomobilov, Nemčija ima tudi veliko težavo glede vira naravi prijaznejših virov energije za elektriko. Prisotni sta Indija in Turčija, a hkrati manjkata največja trga za vozila na svetu ZDA in Kitajska, ki večino energije danes proizvajata s fosilnimi gorivi. So pa med podpisnicami posamezne zvezne države, lokalne vlade in velemesta, na primer Kalifornija, Katalonija, Los Angeles, New York (država in mesto), Britanska Kolumbija, Rim, ...
Avtomobilske tovarne na dveh ločenih bregovih
K sporazumu je pristopilo šest velikih avtomobilskih proizvajalcev (Ford, General Motors, Mercedes-Benz, Jaguar Land Rover, Volvo Cars, BYD), ki so se zavezali, da bodo sledili cilju prodaje le še brezemisijskih vozil.
A še veliko bolj odmeva, da so se nekateri največji proizvajalci vozil, v prvi vrsti Volkswagen, Toyota, Renault-Nissan, BMW in Hyundai-Kia podpisu sporazuma izognili.
V Volkswagnu, kjer se imajo za vodilno silo pri prehodu na brezemisijska vozila, pravijo, da je sporazum premalo jasen glede dejanskih pridobitev za okolje, ko pa se električna energija za pogon v velikem delu sveta proizvaja na umazan način. Po njihovi razlagi bo tudi po letu 2035 marsikje po svetu še vedno naravi prijaznejše proizvajati in uporabljati vozilo na termični pogon kot pa enakovredno električno vozilo. Izpostavljajo Južno Ameriko z razvito mrežo uporabe etanola.
Tudi največji svetovni proizvajalec Toyota, ki je bila že pred več kot 20 leti med pionirji elektrifikacije vozil in se je med prvimi odpovedala dizlu, sporazuma ni želela podpisati, saj dvomi v dovolj hiter razvoj infrastrukture z alternativnimi energetskimi viri. Podoben izgovor so navedli pri BMW, poroča Sky News.
Na drugi strani so pri Volvo Cars s podpisom znova potrdili svojo še ambicioznejšo zavezo, da bodo že do leta 2030 proizvajali le še brezemisijska vozila, do leta 2040 pa želijo postati ogljično povsem nevtralen proizvajalec. Da bodo to dosegli, bodo vzpostavili notranjo ceno 1.000 švedskih kron (100 evrov) za vsako tono CO2, proizvedeno v celotnem procesu izdelave, uporabe in razgradnje njihovih vozil. S tem finančnim orodjem bodo lažje in hitreje dosegli interne zaveze za zmanjšanje izpustov.
Sicer pa...menjati 10 let star, povsem dober avto z novim e-vozičkom...kaj je boljše za okolje. In za moderne sužnje v rudnikih kobalta, lantana... Vsem, ki s polnim trebuhom razpravljajo o čistem okolju: manj žrtja, več hoje.
Dokler se globalno dve tretjini električne energije proizvede iz fosilnih goriv, je vsak električni avto umazan! Vsi skupaj imamo samo eno atmostero. Je pa praktično za lopovske vlade, da bodo lahko nabijale davke.
Neumnost, dokler se bodo električni avtomobili proizvajali in vozili pretežno na premog, nima smisla pametovati okrog tega..Gre se le za biznis in nove davke za ovce...