"Baterijo bo treba čez nekaj let zamenjati, saj bo prestara. In to bo zelo drago." To je še vedno eden osnovnih očitkov skeptikov, ki za šankom svarijo pred nakupom električnega ali hibridnega avta. Skepsa se opira na prvo generacijo električnih vozil izpred nekaj let in kljub stalnim posodobitvam ter razvoju tehnologije ostaja prisotna.
Proizvajalci si zadnje čase prizadevajo, da bi strah pred izmučenimi baterijami izničili z garancijami o najvišji še dopustni stopnji degradacije skozi daljše časovno obdobje.
Realni podatki s ceste in kablov
Kanadsko podjetje Geotab je na podlagi podatkov 6.300 flotnih in zasebnih avtov pripravila obširno analizo o stopnji staranja baterij pri posameznih avtomobilskih modelih, tako povsem baterijskih kot hibridnih. Ugotovitve kažejo, da je nekaj skepse pri kupcih vendarle upravičene. Kot primer navajajo model nissan leaf, svoj čas najbolj prodajan električni avto na svetu, ki je nekakšen testni "morski prašiček" o tem, kako se je skozi leta in z razvojem tehnologije izboljševala tudi vzdržljivost baterij.
Nissan leaf letnik 2013 je tako po enem letu izgubil že tri odstotke kapacitivnosti in je danes njegova baterija povprečno le še na 80 odstotkih zmogljivosti. Leaf letnika 2019 po enem letu izgubi le še odstotek. A pozor, očitno zelo slaba modelna letnika sta bila 2014 in 2015, saj se je baterija pri obeh zelo hitro starala, pri slednjem že po prvem letu kar z upadom 6 odstotkov pri kapacitivnosti. Modelni letnik 2014 ima danes tako v povprečju krepko pod 80 odstotkov ohranjeno baterijo.
Kaj je degradacija baterije?
Gre za naravni proces, ki za stalno zmanjša količino baterije, ki jo lahko baterija shrani, ali količino energije, ki jo lahko dostavi. Ker pa ponavadi baterija električnih avtov že tako zmore oddati več energije, kot jo porabniki potrebujejo, je pri avtomobilih v ospredju degradacija glede prejete energije. Če je pri novi bateriji stanje njenega zdravja, označena s kratico SOH, 100 odstotkov, potem oznaka SOH 90 % pomeni, da ima na primer 60 kWh baterija v nekem avtu v resnici le še 54 kWh kapacitete.
Pri Geotabu opozarjajo, da na ohranjenost litij-ionskih baterij v avtih vplivajo številni dejavniki: uporabljeni materiali, čas, visoke temperature, prevelika ali prenizka napolnjenost, visoki tokovi in uporaba (število cikli polnjenja in praznjenja, polnjenje). Kljub nekaterim raziskavam glede staranja baterij pa je bilo doslej zelo malo dostopnih podatkov iz realne dnevne uporabe. Kanadčani so zato razvili lastno orodje, ki jim daje možnost natančnega vpogleda v zgodovino vsake baterije. Za številko 6.300 avtov se tako skriva 21 različnih modelov elektrificiranih vozil različnih modelnih letnikov in s skupaj 1,8 milijona dni uporabe.
Povprečje degradacije je dva odstotka na leto, po šestih letih pa 12,1 odstotka. Pri Geotabu izpostavljajo, da ti podatki dokazujejo visoko stopnjo ohranjanja zdravja modernih baterij. Če bi takšen nivo zdravja avti ohranili, bi baterije zlahka "preživele" skozi celotno predvideno življenjsko dobo električnih vozil. Oziroma povedano drugače, če bi danes kupili avto, ki ima okoli 240 kilometrov dosega z enim polnjenjem, potem bi po petih letih v povprečju izgubili okoli 27 kilometrov, kar ne bi smelo bistveno vplivati na dnevne načrtovane poti. Geotab z analizo podatkov dokazuje tudi, da imajo avti z boljšim termalnim nadzorom (tekočinsko hlajene proti zračno hlajenim baterijam) boljšo zaščito proti degradaciji.
Pri Geotab izpostavljajo še eno lastnost - upad zdravja ni nujno linearen. Baterija v prvih letih izgubi nekoliko več kapacitivnosti, nato sledi položnejša krivulja upada, proti koncu življenjske dobe pa se znova obrne navzdol.
Najboljši v Evropi je iz Nemčije
Geotab na svoji spletni strani uporabnikom baterijskih vozil in hibridov omogoča, da preverijo povprečno degradacijo za njihov model. Kot model z najmanjšo degradacijo je na tem seznamu chevrolet bolt (pri nas ni na prodaj), pri katerem po prvem letu sploh ni bilo opazne degradacije. Audi A3 e-tron (2017) je na drugem mestu z 0,3 odstotka izgube kapacitete, sledita Teslova modela 3 in X, nato pa že leaf lanskega modelnega letnika.
Na vrhu najslabše deseterice pa je priključni hibrid mitsubishi outlander, ki že po prvem letu izgubi 4,1 odstotka uporabnosti baterije. Tudi priključni hibrid kia niro ima s 3,5 odstotka očiten problem. V Sloveniji zelo pogost VW e-golf na leto izgubi 1,7 odstotka kapacitete, kar ga tudi uvršča pod povprečje.
Andej, kapacitivnost in kapaciteta sta dve popolnoma različni lasnosti. Prva se nanaša predvsem na kondenzatorje, meri pa se v... no, boš sam poiskal.
V angliji je taxist z nissan leaf enko po 500t km zamenjal baterijo, za ostale še ni podatkov da bi menjali, razen 0,0001% na garancijo, ki je večina okoli 8 let ali med 160t in 200t prevoženih km
Vsaka avtomobilska baterija ima nekaj tisoč celic. Noben ni meril koliko teh umre. Namreč, za Teslo je znano, da so te celice vezane v paketke in če ena umre elektronika tak paketek pač izključi. In nič ne pove uporabniku, dosega… ...prikaži več je pa seveda manjši. Znano je tudi, da se to dogaja kar pogosto. Saj menjava baterije res ni tako drago kot včasih, a tudi avti niso in še vedno velja, da ob menjavi izgubiš vse, kar si do takrat prihranil. Pirova zmaga, torej... (in ne mi o ekologiji...)